Ograje so različnih oblik, vendar so vse zgrajene iz enakih osnovnih členov: stebrov, veznih lat in desk ali palic, ki predstavljajo ograjo in so vpete na vezne late.

Izbira lesa

Ker lesena ograja spada med tiste najbolj občutljive, saj ji zunanji vplivi najhitreje pridejo do živega, je treba pravi les zanjo zelo pazljivo izbrati. Dobro je izbrati takega, ki je globinsko impregniran, saj bo lahko kljuboval času. Odpornejše vrste so: hrast, kostanj, tisa, macesen in nekatere eksotične vrste lesa.

V vodi in zemlji najdlje zdržijo macesen, jelša in hrast, medtem ko so na zraku najbolj obstojni hrast, kostanj, macesen, bor in tisa. Ena najbolj pozitivnih lastnosti lesa je izredno dobra prožnost. Med dobro prožne lesne vrste spadajo: oreh, lipa, breza, hrast in bukev.

Predpriprava

Še preden začnemo s kopanjem, si najprej temeljito ogledamo teren in izmerimo dolžino ograje, da bomo vedeli, koliko lesa potrebujemo. Na nagnjenem terenu moramo upoštevati nagib. Najtežje delo pri postavljanju ograje je kopanje lukenj. Ko je to opravljeno, gre samo postavljanje hitro.

Delo se začne z lopato, poleg nje pa potrebujemo še krožno žago, nekaj mizarskega orodja in žeblje. Priporočljiv je tudi pomočnik. Pred začetkom del les dobro zaščitimo.

Postavitev

1. Stebri

Začnemo s kopanjem lukenj, v vsako od njih nato postavimo lesen steber. Stebre povežemo z vrvico, ki nam bo pomagala, da bomo vmesne stebre postavili v isti liniji (za popolno naravnanost stebrov lahko uporabimo vodno tehtnico). Steber stabiliziramo s pomočjo majhnih deščic, ki jih zataknemo med steber in zemljo v luknji.

2. Beton

V luknjo natresemo beton in ga potlačimo, da v njem ne bi ostali zračni žepi. Vrh oblikujemo tako, da bo voda odtekala proč od lesa. Ko se beton strdi, odžagamo steber na želeno višino in vrh oblikujemo tako, da se bo zadrževala deževnica.

3. Vezne late

Late pripnemo na stebre. Lahko jih pribijemo, ali pa uporabimo posebne galvaniziran nosilce. Z vodno tehtnico poskrbimo, da so late v vodoravnem položaju.

4. Zaključek

Na vezni lati si označim mesto za vsako ograjno desko. S pomočjo majhnih deščic bomo vzdrževali enakomerno razdaljo med deskami. Pomočnik naj skrbi za navpični položaj desk, medtem, ko jih pribijamo z žeblji. Čisto na koncu po potrebi ograjo prebarvamo oziroma zaščitimo.

Vzdrževanje

Pobarvane ali polakirane lesene ograje potrebujejo redno barvanje in so zato zahtevnejše za vzdrževanje z različnimi lazurnimi premazi in emajli, kot to velja za ograje iz kovine ali betona (kamna).

Ponovno barvanje je potrebno, ko postane stari premaz moten oziroma brez svežine, ali ko se začnejo na lesu pojavljati razpoke. A naj vas vzdrževanje lesene ograje ne skrbi preveč. Časi se spreminjajo in kakovost zaščitnih lakov in premazov zagotavlja zelo dolgo obstojnost v vseh vremenskih pogojih.