Sajenje – lokacija in prst

Rastlina kivija, prav tako kot njegov soimenjak iz živalskega sveta, izvira iz Nove Zelandije, dandanes pa ga uspešno gojimo skoraj povsod, kjer to dopušča podnebje.

V vročih podnebjih rastline kivija najbolje uspevajo v polsenci, v našem zmernem podnebju pa bo najhitreje rasel kar na soncu.

Zasadimo in usmerjamo ga podobno kot vinsko trto – če želimo iz kivijeve rastline ustvariti zeleni zaslon ali z njo ozeleniti pergolo, mu pravočasno zagotovimo ustrezno odporo.

Kar zadeva prst, kiviju najbolj ustreza vlažna, a dobro odcedna, rahlo kisla rodovitna prst. Korenine so zelo občutljive na gnojila; da jih ne bomo požgali, kivi gojimo spomladi z redko mešanico univerzalnega gnojila.

Moški in ženske

Ena najpomembnejših informacij, ki jo morajo poznati vsi vrtnarski navdušenci, je, da je kivi dvodomna rastlina, kar pomeni, da ločimo moške in ženske kivije. Kot pri vseh drugih vrstah je tudi pri kiviju tako, da bomo v slastnih plodovih uživali le, če bodo oplojeni cvetovi na ženski rastlini.

Strokovnjaki tako priporočajo, da vedno sadimo vsaj dve rastlini – moško in žensko, v večjih nasadih pa bo za oploditev na 5 ženskih zadostovala ena moška rastlina.

Obrezovanje

Druga pomembnejša „zahteva“ kivija je redno obrezovanje. Obrezujemo ga zgodaj spomladi, ko je rastlina še v mirujočem stanju, saj se odrezana stebla sicer začnejo solziti, kar zavira njihovo rast. Splošno navodilo je, da vsako leto odrežemo približno tretjino rasti preteklega leta.

Obiranje

V nasadih, namenjenih gojenju, kivije obirajo naenkrat. No, dobra stran gojenja doma je, da lahko zrele plodove pobiramo sproti.

Ker jih temperature pod lediščem poškodujejo, moramo plodove jeseni pobrati pred prvo pozebo – če jih bomo uskladiščili pri temperaturi malo nad 0 stopinj in poskrbeli, da se ne izsušijo, bodo kiviji v kleti zdržali tudi do pol leta.

Pazimo le, da jih ne hranimo v bližini jabolk ali hrušk, saj bodo v tem primeru hitro začeli gniti.