Suhozid je tradicionalna gradnja, dobro poznana predvsem v deželah, kjer najdemo veliko kamna, na primer v Walesu, na Škotskem, v Grčiji, na Malti, pa tudi v skalovitih predelih ZDA. Pri nas tovrstne gradnje najdemo na Krasu in v slovenski Istri.

Čeprav jih danes mnogi postavljajo v prvi vrsti kot okrasni element, ki poudari avtentičnost vrta ali dvorišča, so ti zidovi prvotno seveda imeli uporabno funkcijo.

Pravzaprav dve – na eni strani so služili kot ograja oziroma pregrada na vrtovih in pašnikih, na drugi pa so domačini tako našli način, kam zložiti in kako koristno uporabiti številne kamne, ki so ležali po travnikih in vrtovih..

Suhozid je zgrajen zgolj z zlaganjem kamna na kamen, brez uporabe malte, betona ali drugega veziva, najpogosteje se za izgradnjo uporabljajo peščenjak, apnenec ali skrilavec.

Zidovi, ki jih danes vidimo po Istri ali kvarnerskih otokih, so stari tudi po več sto let, kar priča o tem, da je gradnja brez veziva lahko zelo trdna, če se zida lotimo natančno, opremljeni s pravim orodjem (samokolnico, lopato, svinčnico in letvijo ter metrom in dletom za klesanje kamnov) in ustreznimi informacijami.

Po principu gradnje suhozida – torej z zlaganjem s prekrivanjem in brez veziva – so v preteklosti nastajali tudi večji zidani objekti, predvsem hlevi in staje za živino ter zatočišča za pastirje.

Danes pa lahko na tak način poskusite zgraditi unikatno vrtno uto na svojem obmorskem vrtičku.