Kapusnice sodijo h križnicam, kamor sodijo še repa, koleraba, hren, redkev, rukvica, redkvice in gorčica. Njihova „rdeča nit“ je snov, imenovana glukozinolat.

Gre za spojine, ki dajejo omenjenim rastlinam zmeren do nekoliko močnejši pekoč okus ter zanimive arome.

Kapusnice bi lahko označili za „nosilni steber“ mnogih zelenjavnih vrtov, tudi slovenskih, saj mednje sodi več kot štirideset vrst s številnimi podvrstami.

Previdno pri kuhanju

Križnice imajo res dolgo zgodovino, prihajajo iz Sredozemlja, predvsem iz Male Azije – pridelovali so jih že antični Grki in Kelti, ki so cenili njihove hranilne vrednosti ter zdravilne zmožnosti.

Postopoma so se križnice razširile po vsem svetu, saj so postale pomemben vir prehrane, zato sodijo v tako imenovano „pisano skupino“, za katero je značilna visoka prehranska vrednost .

Vsebujejo številne zdrave snovi in vitamine - tudi karotenoide, flavonoide, vitamin C. Toda moramo biti pozorni pri kuhanju – treba je vedeti, da gluikozinolati med kuhanjem razpadejo in tako izgubijo svojo moč. Zato je najbolje, da jih v kulinariki kombiniramo.

Primernejše so nižje temperature

Ker so že dolgo del človeške prehranske verige, so se skupaj hkrati z razvojem križnic razvijali tudi škodljivci in bolezni. Pred gojenjem se je treba pozanimati, kako pravilno in naravi čim bolj prijazno poskrbeti za nemoteno rast posameznih vrst križnic.

Za gojenje križnic so primerne nižje temperature, zato jih gojimo spomladi in jeseni, nekatere tudi pozimi. Tiste, ki jih gojimo zaradi nadzemnih delov, potrebujejo zemljo, ki so bogata s hranili in organsko snovjo. Potrebujejo zadosti vode – koliko in kdaj, najbolje vedo strokovnjaki.

Velja še dodati, da so vsi pomladni poganjki kapusnic in drugih križnic užitni – tudi njihovi popki in cvetovi. Zase boste naredili največ, če jih uporabite v solati, saj bodo njihove zdrave snovi tako najbolje učinkovale.