Obnova

VIDEO: Priprava lojne pogače za ptice

Dominvrt.si

04. 12. 2012 11.17

Pozimi se ptice, ki ne odletijo v južne kraje, v iskanju hrane bolj približajo našim prebivališčem. Preberite, kako in s čim jih nahranimo in si v video prispevku oglejte napotke Vojka Havlička iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) za izdelavo lojne pogače.

Z zimskim krmljenjem pomagamo pticam in sebi!

„Pticam lahko pozimi pomagamo s krmljenjem. Na ta način se nekoliko oddolžimo za primanjkljaj hrane, za katerega je kriv človek s svojimi posegi v okolje,“ nam je pojasnil naravovarstvenik Ivan Esenko. „Krmljenje ptic, ki ima pri Slovencih dolgo tradicijo, pa ima tudi drugačen pomen; na ta način privabimo v svojo bližno vrste, ki jih sicer lahko opazujemo bolj od daleč.“

Esenko še dodaja, da imata opazovanje ptic in skrb zanje tudi vzgojno noto. Preko stika z naravo in učenja pravilnega odnosa do živih bitij, s katerimi sobivamo, namreč otrokom vcepljamo življenjski pozitivizem in zdrav odnos do vsega živega, kar nas obdaja.

S hranjenjem ptic pozimi otroci razvijajo čuteč, občutljiv in skrben odnos do narave, poleg tega pa obisk in oskrbo krmilnic lahko združimo z gibanjem na svežem zraku. FOTO: iStockphoto

Najpogostejši gostje naših krmilnic

Krmilnico pozimi obiskujejo tako semenojede kot žužkojede vrste ptic. Mnogim žužkojedim pticam se presnova v hladnem delu leta prilagodi tudi uživanju semen, posebno tistih z visoko vsebnostjo maščobe. Najpogosteje bomo v domačih krmilnicah opazovali predstavnike sinic (velika in močvirska sinica, plavček in menišček) in brgleza, v urbanem okolju pa bodo pogosti vrabci (poljski in domači), zelenci in tudi drugi gostje, kot so ščinkavci, pinože in na podeželju rumeni strnadi.

Poleg dvignjene imejmo za ptice vedno pripravljeno tudi talno krmišče, saj se nekatere vrste ptic hranijo le na tleh. To naj bo na odprtem prostoru, da bodo ptice tudi med jedjo opazile morebitnega približujočega se plenilca. Priporočljivo je, da ima krmišče strešico, ki zaščiti hrano pred slabim vremenom.

Kaj bo na jedilniku?

Z raznoliko hrano bomo privabljali različne pernate goste in s tem zmanjševali napetost med njimi.

Ptic ne hranimo z ostanki svoje hrane, še posebej ne s hrano, ki je bila soljena ali kuhana.

Za ščinkavce, čižke, dleske, poljske in domače vrabce, velike sinice, plavčka, brgleza, velikega detla, turško grlico in druge zrnojede ptice je najlaže kupiti že pripravljeno mešanico semen s sončničnimi semeni, semeni prosa in konoplje, lahko pa kot hrano uporabimo tudi le sončnična semena.
Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir ali bučna semena, velikemu detlu pa cele orehe in lešnike, najbolje kar na tla ob deblo drevesa. Za hranjenje na tleh je priporočena mešanica po tretjino konopljinih in sončničnih semen, preostalo tretjino pa naj sestavlja mešanica ovsa, pšenice in prosa. Če boste po kakem tednu ugotovili, da ena semena ostajajo, njihovo količino zmanjšajte.

Ptice bodo na grmih v vašem vrtu z veseljem poiskale tudi plodove jerebike, šipka, drena, črnega trna in bršljana ter gozdne jagode, ki bodo ostale na brajdi.

Kosu in taščici nastavite krhlje jabolk, osene kosmiče in rozine, veseli pa bodo tudi jagod jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki smo jih nabrali in posušili.
Tudi loj je zelo priporočljiva hrana za ptice. Iz njega lahko izdelamo tudi pogače, pri katerih gre za loj pomešan s semenjem, najbolje sončničnim. Kako, si oglejte v našem zgornjem videu. Lojeve pogače oziroma surov loj bo rad obiskal tudi veliki detel.

„Krmljenje ptic kaže na kulturo ljudi in njihovo sposobnost dojemnja sporočil iz narave. V zimskem času prav s krmljenjem ptic približamo naravo takorekoč pred naša okna. Ščebetanje ptic nam tako bogati turobno in v zaprte prostore ujeto življenje v času, ko vlada zunaj mraz,“ zaključi naravovarstvenik Esenko.

Za informacije se zahvaljujemo Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).