V času, ki vse bolj kliče k premislekom o zdravem in tudi bolj ekonomičnem načinu bivanja, ki je poleg tega tudi neškodljiv za okolico, je na trgu vse več možnosti tudi na področju gradnje. Ena takih je tudi gradnja iz bal slame, ilovice in lesa.
Črpajmo iz bližnje narave
Ilovica je bila dolga stoletja pomemben gradbeni material, ki so ga uporabljali širom po svetu in tudi pri nas. Starejši ljudje imajo gotovo še v spominu, da so vasi nekoč imele svoje peskokope in glinokope. Iz naravnih materialov, ki so jih pridobili kar v svoji neposredni okolici, so izdelovali ilovnato opeko.
Ponekod so poznali ''butane hiše'', drugod spet ''cimprane'', za vse te načine je bila ilovica osnovni gradbeni material. Kristijan Zver poudarja, da so hiše iz ilovice, v katerih so še pred nekaj desetletji živeli naši predniki, začele propadati ne zaradi materiala, pač pa, ker so se ljudje izselili iz njih in jih prepustili propadu.
Pomagajmo si z izkušnjami prejšnjih rodov
Veliko pomislekov imajo ljudje tudi o slami. Ni nas malo, ki se sprašujemo o ognjevarnosti, zvočni izolaciji in stabilnosti hiše iz bal slame. Zver razloži, da začetki gradnje z balami slame segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko so v Severni Ameriki začeli uporabljati prvi balirni stroj na konjsko vprego. Hiše iz tistega časa še stojijo in so še vedno naseljene.
Po drugi svetovni vojni je gradnja s slamo in ilovico za nekaj časa potihnila, saj so oba materiala odstranili iz vseh gradbenih predpisov povsod v zahodni Evropi in tudi pri nas. Nato je nekako vse potihnilo, v zadnjih tridesetih letih pa gradnja z balami slame doživlja pravi preporod.
Obujanje ''deviških'' materialov
Pri naravni gradnji, ki jo zagovarja Kristijan Zver, uporabljajo t.i. deviške materiale. To pomeni, da bala slame, les in ilovica niso šli skozi proces prefabrikacije, t.j. toplotne in kemične obdelave.
''So živi materiali, ki podpirajo bivajoče v njihovem obstoju. S takšnimi materiali so gradili tudi v preteklosti in prav ta zgodovina nam da potrditev, ki je ne more dati noben sodoben laboratorij namreč, da so ti materiali zelo obstojni. Mi smo združili izročilo preteklosti in zahteve sodobnega človeka, ker se zavest na vseh ravneh človeštva dviguje.'' pravi Zver.
Postopek gradnje hiše
Najprej je treba pripraviti betonske ali lesene temelje in betonsko ali leseno ploščo, ki je osnova hiša. Nanje se postavi leseni skelet. Med konstrukcijske stebre s posebno tehniko zložijo pravilno zbalirane bale slame, ki jih nato omečejo. Znotraj so ometi vedno ilovnati, zunaj pa ilovnato-apneni. Ilovico skopljejo kar na gradbišču samem ali pa v bližnji okolici, ter jo ustrezno in pravilno pripravijo za nanos.
Ometane stene merijo do 55 centimetrov in imajo vrhunsko izolativno moč, zagotavlja Zver in dodaja, da ilovica v prostoru uravnava vlago, čisti vonjave, ni elektro statična, ne seva in ni alergena. Za izolacijo podov, stropov ali strehe uporabijo bale slame. Z ovojem iz slamnatih bal lahko s pravilno vgradnjo dosežemo toplotne vrednosti, ki so primerljive s "pasivno gradnjo".
Naravna gradnja v ceni in času
Tiste, ki se odločamo o načinu gradnje in med seboj tehtamo različne možnosti, seveda zanima tudi stroškovna plat načrtovanega projekta in čas izvedbe. Zver pravi, da je hitrost gradnje odvisna od investitorja in od pristopa, ki ga izbere. Če je organizacija učinkovita, je hišo mogoče brez težav zgraditi v obdobju od zgodnje pomladi in do zime. Lahko pa gradnja traja tudi več let, ne da bi bila pri tem povzročena kakšna škoda.
Kar zadeva ceno, je gradnja z balami slame, ilovico in lesom cenejša, če jo primerjamo s konvencionalnimi načini, ki ustrezajo "pasivnim" standardom. Cenejša je tudi, če jo primerjamo z vrhunsko izoliraniimi hišami.
Če investitor sodeluje in pomaga pri organizaciji, torej si sam poišče izvajalce za les, temelje... je ceno še mogoče dodatno znižati. ''Tako vlagatelj vseskozi pregled nad stroški in izbira najugodnejše ponudnike, mi pa opravimo delo, za katerega smo specializirani.'' še pravi Zver.
Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na
