"Zavedajmo se, da sta pravici do zdravega in čistega okolja eni izmed naših temeljnih pravic. A sta obenem tudi naša dolžnost, saj bosta brez našega skupnega ukrepanja v prihodnje še težje uresničljivi," je ob svetovnem dnevu Zemlje v sporočilu za javnost zapisal Svetina. Globalnega segrevanja, številnih ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb po njegovih besedah ne moremo zanikati. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da "je med nami že danes veliko takšnih, ki se odgovorno odzivajo na okoljske spremembe". A ukrepati moramo vsi – država z jasno strategijo, podjetja z odgovornimi politikami in posamezniki s svojim vedenjem, je izpostavil. "Vsak pri sebi lahko pregleda svoje navade in se na primer vpraša, ali bo po koncu te krize s svojimi nakupi podpiral lokalno gospodarstvo, dal prednost doma pridelanim izdelkom. Vodstva podjetij lahko razmislijo, ali bodo svojim zaposlenim odslej pogosteje omogočala delo na domu in tako pripomogla k zmanjšanju izpustov. Bo država oblikovala jasne strategije in med drugim več sredstev namenjala v izboljšanje javnega prevoza? Izzivov je veliko in vredno bi bilo o njih razmisliti, predvsem pa jih čim prej in čim več uresničiti v praksi," je nanizal.

Varuh človekovih pravic je h krepitvi aktivnosti na področju varovanja okolja in uresničevanju ustavne pravice do zdravega okolja k sodelovanju pozval tudi kolege v sorodnih institucijah jugovzhodne Evrope in tako vzpostavil Mrežo ombudsmanov jugovzhodne Evrope za okoljska vprašanja. Zeleni Slovenije so medtem letošnji svetovni dan Zemlje posvetili vodi. Kot so spomnili v današnjem sporočilu za javnost, je bil z veliko medijske pozornosti in podpore konec leta 2016 v ustavo dodan 70. a člen, ki je izrecno zapisal pravico do pitne vode za vse državljane Slovenije, a "je stanje na področju oskrbe prebivalcev s pitno vodo zaskrbljujoče". Skladno s tem so pripravili peticijo z naslovom Pravica do čiste pitne vode za vse? Dovolj je bilo praznih obljub, čas je za dejanja. Naša voda ne bo nikoli na prodaj! Z njo se, kot pojasnjujejo, odzivajo tudi na mednarodne fiskalne pritiske oz. željo po privatizaciji naravnih, še posebej pa vodnih virov.

Peticija vključuje 10 konkretnih zahtev nosilcem oblasti, med drugim, da je treba po vpisu pravice do pitne vode v ustavo v najkrajšem času poskrbeti za implementacijo ustavnega člena v pravni red s področja okolja, komunalne dejavnosti, gospodarskih dejavnosti, lokalnih skupnosti in financ. S tem naj bi vendarle zagotovili izvajanje ustavne pravice do pitne vode in slovenske vire zaščitili pred tujimi multinacionalkami. Ob svetovnem dnevu Slovenije so se oglasili tudi v živalskem vrtu ZOO Ljubljana, kjer so predstavili svojo naravovarstveno vlogo.

Kaj sporočajo iz ljubljanskega živalskega vrta?

''V letošnjem letu svetovni dan Zemlje praznujemo že 50. leto zapored. Rdeča nit so ukrepi proti podnebnim spremembam, katerih glavni vzrok so emisije toplogrednih plinov, med katerimi prevladuje ogljikov dioksid. Gozdovi so pomembni pri zmanjševanju toplogrednih plinov, saj iz ozračja črpajo prav ogljikov dioksid. Zato je pomembno zmanjšanje sečnje v svetovnem merilu ter pogozdovanje površin, kjer so včasih rasli gozdovi. Ponekod je ostalo le še 7 % prvotnega gozda (atlantski deževni gozd v Južni Ameriki, tropski deževni gozd centralne Afrike). V Sloveniji gozdovi še vedno prekrivajo skoraj 60 % površine,'' so zapisali v ZOO Ljubljana. 

Kjer človek zaradi svojih potreb izsekava gozdove, svoja domovanja izgubljajo tudi divje živali, zato so vedno bolj ogrožene. Živalski vrtovi po svetu, tudi ZOO Ljubljana, imajo pomembno naravovarstveno vlogo, saj med drugim skrbijo za ohranjanje živalskih vrst in njihovega naravnega okolja. Vrstam, kot so zlatolični gibon, mačji panda in sibirski tiger, je skupno, da so gozdne živali. Njihovi gozdovi se med seboj zelo razlikujejo, prav vse pa so ogrožene zaradi človeka. Zlatolični giboni živijo v subtropskem vedno zelenem deževnem gozdu, sibirski tigri v listopadnem in mešanem gozdu zmernega pasu, mačji pande pa v visokogorskih bambusovih gozdovih. Vse tri vrste so karizmatične in tudi krovne vrste v svojem okolju. ''Če jih ohranimo in preprečimo njihovo izumrtje, ohranimo tudi gozd, v katerem živijo, ter s tem vse rastlinstvo in živalstvo v njem. Globalno segrevanje, zmanjševanje vrstne pestrosti, uničevanje naravnih življenjskih okolij in zastrupljanje opraševalcev so dolgoročno hujše grožnje od novega koronavirusa, 'cepiva' pa ne bo mogoče tako hitro najti,'' so povedali. 

Vzrejni in ohranitveni programi

ZOO Ljubljana kot član Evropske in svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev sodeluje v 22 vzrejnih programih ogroženih živalskih vrst, o katerih izobražujejo njihove obiskovalce ter širšo javnost. Nekatere programe, ki potekajo v naravnem okolju, pa podpirajo tudi finančno. Sodelujejo z ustanovami v Sloveniji, ki delujejo na naravovarstvenem področju. Znanstveniki so pri risih, medvedih in volkovih preizkušali različne metode proučevanja teh vrst, ki so jih nato uporabili za proučevanje in zbiranje vzorcev v naravnem okolju.

Ozaveščevalna akcija zavetišča

Ob svetovnem dnevu Zemlje so v Zavetišču Ljubljana, ki deluje pod okriljem ZOO Ljubljana, pripravili posebno ozaveščevalno akcijo, zakaj je pomembno pobirati pasje iztrebke, in tudi nekaj praktičnih rešitev, s katerimi pobiranje postane del sprehoda z našim ljubljencem. Tako naj bi ohranjali bolj varno in čistejše okolje. ''Če ohranimo gozdove, da bodo v njih preživele živali, jih bomo ohranili tudi za nas, ljudi. S pogozdovanjem pa bomo pripomogli k zmanjšanju količine toplogrednih plinov v ozračju,'' so za konec povedali v ljubljanskem živalskem vrtu.