Elektronske naprave so od njihovega nastanka po določenem času vedno predstavljale odpadek, vendar pa hitrost, s katero se skušamo znebiti starih električnih in elektronskih naprav, iz leta v leto narašča. V času mojega otroštva smo eno televizijo uporabljali več kot deset let, dandanes pa zaradi hitrega napredka v tehnologiji in tudi potrošniško naravnane družbe redkokatera naprava pri enem lastniku zdrži več kot nekaj let. 

Kako hitro se kopiči odpadna elektronika, kažejo tudi podatki Statističnega urada Slovenije (SURS). Leta 2016 smo zbrali 11.265 ton, v letu 2017 že 12.859 ton in leta 2018 kar 13.708 ton odpadne električne in elektronske opreme. Gre sicer za nepopolne številke, saj zajemajo le podatke, ki jih zavezanci (povzročitelji, zbiralci in obdelovalci odpadkov) sporočajo Agenciji za okolje. Nastane je namreč še mnogo več, pogosto se nam še dolgo valja doma, po predalih, v kleteh, garažah, preden jo vržemo na odpad. Največ odpadne elektronike je iz kategorije velikih gospodinjskih naprav, ki predstavljajo skoraj tretjino vseh.

Odpadna elektronika spada med najhitreje rastoči del odpadkov, ki raste trikrat hitreje od povprečja ostalih odpadkov. Po nekaterih podatkih v razvitih državah pridelamo od 17 do 20 kilogramov odpadne električne in elektronske opreme na prebivalca.

Spodbudno je, da pravilno odložena odpadna elektronika ni preveliko breme za okolje. "Večino obdelamo ali predobdelamo že v Sloveniji, končni (efektivni) deleži recikliranja pa so tudi visoki (več kot 80 odstotkov)," poudarjata Katja Sreš in Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja. Leta 2018 smo tako po podatkih Sursa reciklirali kar 10.912 ton, izvozili dobro tono in skladiščili 69 ton. 

Zakaj odpadna elektronika ne sodi v črn zabojnik?

Električna in elektronska oprema vsebuje veliko okolju nevarnih snovi, kot so svinec, kadmij, živo srebro in klorofluoroogljiki (CFC plini). Podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo elektronskih in električnih odpadkov, te nevarne snovi s posebnimi postopki uničijo ali ponovno uporabijo. Če se težke kovine in nevarni plini znajdejo v naravi, pa lahko povzročijo veliko škodo, nenazadnje so lahko nevarni tudi za naše zdravje. 

"Odpadna električna in elektronska oprema je nevaren odpadek, zato ga nikakor ne smemo odlagati med mešane komunalne odpadke, ali še huje, v naravo," pravijo Ekologi brez meja. Manjše kose lahko oddamo v posebne zabojnike, ki se nahajajo na nekaterih ekoloških otokih. Baterije in sijalke lahko odnesemo tudi v trgovine s tehničnim blagom, ki jih prodajajo. Ponavadi imajo pri vhodu oziroma izhodu postavljene majhne zbiralnike za odpadne baterije. Vse električne in elektronske odpadke lahko oddamo tudi v okviru organiziranega zbiranja kosovnega odpada v soseskah. Ponavadi ti potekajo dvakrat letno (spomladi in jeseni) oziroma po potrebi se lahko posamezni stanovanjski blok odloči tudi za dodaten kosovni odpad (v primeru večjih obnov v bloku). Takšne odpadke pa lahko brezplačno oddamo tudi v vseh občinskih zbirnih centrih. 

Moramo pametne telefone res menjavati na vsakih par let?

Vsi dobro poznamo občutek, ko naš pametni telefon po dveh ali treh letih začne počasneje delati, baterija pa hitreje prazniti. Pa je to le naš izgovor, da lahko brez slabe vesti kupimo nov telefon z boljšo kamero in več funkcijami, ali dejansko pametni telefoni tako hitro prenehajo biti pametni? "O načrtni zastarelosti se govori že dolgo, a jo je težko dokazati. V Franciji je na primer že nekaj let opredeljena kot zločin, sodno prakso pa šele dobivajo. Eden bolj znanih primerov take zlorabe je bila ena od posodobitev programske opreme za iPhone, ki je starejše telefone namenoma upočasnila. Končni rezultat je, da bo Apple samo v ZDA plačal do pol milijarde odškodnin. To je dober signal za industrijo, a ne bo dovolj; potrebni bodo še drugi ukrepi v smeri boljše zasnove izdelkov za dolgoživost," pravijo Ekologi brez meja. 

Odslužene pametne telefone sicer lahko odnesemo tudi v poslovalnico izbranega mobilnega operaterja. Včasih ponujajo tudi kakšen dodaten popust v obliki "staro za novo". Pogosto stare telefone zbirajo tudi v okviru različnih humanitarnih akcij. Pametni telefoni se namreč lahko v celoti reciklirajo, a je žal proces precej zapleten in posledično drag. Vsekakor pa glede na to, da so surovine, ki so del naših pametnih naprav, v omejenih količinah, je več kot dobrodošlo, da se jih v čim večji meri reciklira. 

Kot posamezniki pa lahko za okolje storimo več, če pametnih telefonov ne menjamo preveč pogosto. Že če ga namesto dve uporabljamo tri leta, s tem vplivamo na manjši ogljični odtis. Težava je namreč v tem, da izdelava novega pametnega telefona – še posebej na račun rudarjenja za redkimi materiali, ki ga sestavljajo – predstavlja približno 85–95 odstotkov vseh CO2 izpustov, ki jih s tem telefonom proizvedemo v dveh letih. Torej, z nakupom novega pametnega telefona prispevamo toliko izpustov CO2, kot jih "pridelamo" zaradi polnjenja in uporabe tega istega pametnega telefona v 10 letih, so izračunali. 

Zlato pravilo: manj je več

Skrb za okolje, v katerem živimo, je odgovornost vseh nas. Za preprečevanje nastajanja elektronskih in električnih odpadkov je tako kot pri drugih vrstah odpadkov ključno, da spremenimo svoje nakupovalne navade. "V prvi vrsti se moramo najprej vprašati, ali izdelek sploh potrebujemo oziroma kako pogosto ga bomo uporabljali. Če je le mogoče, si takšne aparate lahko izposodimo," pravijo Ekologi brez meja. Če se odločimo, da bomo neko napravo kupili, preverimo ponudbo rabljenih ali obnovljenih aparatov. S tem bomo ne le pridelali manj odpadkov, pač pa tudi privarčevali nekaj denarja. "Pri nakupu popolnoma novih aparatov pa priporočamo, da posežejo po kakovostnih izdelkih z daljšo življenjsko dobo. Veliko bomo storili tudi, če ob okvarah izdelka ne zavržemo, ampak ga poskusimo popraviti," svetujejo v organizaciji.

Če naprava potrebuje le manjša popravila ali morda zamenjavo delov, jo bodo v centrih ponovne uporabe z veseljem sprejeli. Njihovi mojstri jih lahko popravijo in pripravijo za nadaljnjo uporabo. Nedelujoče aparate lahko preko malih oglasov in družbenih omrežij ponudimo tudi za nadomestne dele ter s tem prav tako pomagamo zmanjšati količino odpadne elektronike. 

Če iz nekega razloga določene naprave več ne uporabljamo in se je želimo znebiti, čeprav je še vedno delujoča, pa je nikar ne zavrzimo. Poskusimo jo prodati ali podariti. Veliko takšne opreme zbirajo in ponujajo centri ponovne uporabe in različne humanitarne organizacije.