"Zero waste je ohranjanje vseh virov z odgovorno proizvodnjo, potrošnjo ter ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi brez sežiganja in izpustov v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi," so zapisali Ekologi brez meja. Dodali so še, da "zero waste" (nič odpadkov)  pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov na takšen način, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadnih materialov ter ohranja ali predela vse vire brez sežiganja ali odlaganja. Gibanju se niso pridružili samo posamezniki, ampak tudi določene trgovine in celo občine: "V občinah Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer smo se že pred 20 leti odločili za pot brez odpadkov in se počasi, korak za korakom, odpravili proti cilju," je na primer zapisalo Komunalno podjetje Vrhnika.

Zero waste tako teži k temu, da bi vsak posameznik popolnoma izničil količino odpadkov, ki jo proizvede. Velikokrat se tako pojavi slogan 'Sedmih R-jev trajnosti': Rethink (premisli), Refuse (zavrni), Reduce (zmanjšaj), Repurpose (uporabi drugače), Reuse (ponovno uporabi), Recycle (recikliraj), Rot (kompostiraj). S temi načeli nam lahko uspe drastično zmanjšati količino naših odpadkov, s tem pa seveda tudi ogljični odtis.

Pred leti je tako zaokrožil videoposnetek Američanke Lauren Singer, ki se je odločila, da bo živela po teh načelih, in v  dveh letih proizvedla vsega skupaj za en večji kozarec odpadkov. Tudi v Sloveniji je močno prisotno gibanje, ki stremi k družbi brez odpadkov. Tako smo poklepetali s Špelo Jakulin, ki se že več let trudi živeti v gospodinjstvu, ki proizvede čim manj odpadkov. "Na ta način sem začela živeti pred okoli 3 ali 4 leti. Sicer sem že pred tem pazila oziroma mi je bilo logično, da za šop banan, na primer, ne bom vzela vrečke, ampak bom nalepko nalepila kar na banane ipd.. Pred nekaj leti pa sem se tega lotila bolj načrtno. Lahko bi se reklo tudi kot izziv, ampak se ta v resnici ni končal  – te kar 'potegne noter'. Spominjam se, kako fino sem se počutila, ko sem končno odkrila, kje kupiti gobe (sem namreč velika ljubiteljica gob), ki se ne kupijo v plastični posodici in zapakirane. To je bi zame kot nek lov na zaklad, nagrada pa je, ko najdeš priljubljen izdelek v rinfuzi." Pravi, da je danes prišla tako daleč, da tudi oblačil načeloma ne kupuje (razen npr. spodnjega perila), tudi kar se tiče pohištva, ga 'rešuje', tako da zbere predmete, ki bi sicer končali kot kosovni odpadki, jih prenovi in si z njimi simpatično opremi dom.

Kako se je začelo?

V pogovoru mi zaupa, da je velika ljubiteljica narave. Skoraj vsak vikend s partnerjem skoči na kakšen hrib ali pa na izlet in vedno jo je zabolelo, ko je sredi neokrnjene narave opazila denimo cigaretne ogorke: "Zelo žalosten primer me je pričakal, ko sem si prvič ogledala Lovrenška jezera in je bilo v močvirju poleg razglednega stolpa ogromno cigaretnih ogorkov." Žal pa se v njej najde še kaj drugega, recimo pločevinke piva, zdaj pa tudi obrazne maske in rokavice za enkratno uporabo: "Vedno so me tudi izredno motili prepolni smetnjaki pred blokom in to že po nekaj dneh po odvozu, pa vse živilske vrečke, ki ti že po kuhanju enega obroka skoraj napolnijo smetnjak doma."

Zaradi vseh teh opažanj se je želela izobraževati v tej smeri, slediti različnim nevladnim organizacijam, kot so Ekologi brez meja, prebirati članke in knjige. Velik vpliv je imel nanjo tudi predmet Trajnostno oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki ga predava izr. prof. mag. Barbara Prinčič, saj je še poglobil njeno raziskovanje te problematike: "Ob tej priložnosti vsem bralcem priporočam ogled dokumentarcev Cena plastike (A Plastic Wave) ter Odpadki v ognju, ker nam res prikažejo tisto, kar je našim očem skrito, ko smetarji odpeljejo odpadke izpred našega praga, mi pa mislimo, da potem to ni več naš problem, vendar žal je."

Tako se je tudi sama lotila zmanjševanja količine odpadkov in sicer tako, da si je iz starih zaves sešila nakupovalne vrečke, predvsem za sadje in zelenjavo, iz starih srajc je sešila manjše vrečke za oreščke, fižol itd. "Kot večina ljudi sem tudi jaz veliko nakupovala v nakupovalnih centrih, kjer je vse na kupu, vendar me je razjezilo, ker je toliko sadja in zelenjave že pakiranega in sem imela zelo malo možnosti pri izbiri, kaj lahko kupim. Potem pa sem se odločila, da se bom s kolesom raje zapeljala na tržnico, in od takrat kupujem tam. Všeč mi je, ker lahko s kmeti rečem kakšno besedo, povprašam o pridelavi in včasih od drugega kupca celo izvem kakšen recept."

Nadaljevala je z brskanjem po internetu in iskala, kje se da kupiti živila iz rinfuze, pridružila se je različnim skupinam na družbenih omrežjih, ki so bile polne nasvetov. "Zdaj v okolici tržnice opravim večino nakupov, pri tem pa uporabim svojo embalažo za testenine, njoke, olive, kruh in začimbe. Najbolj me preseneča to, da za en tak celosten nakup navadno porabim kakšno uro – skupaj z vožnjo s petkilometro vožnjo s kolesom v eno smer. Za to sem lahko v nakupovalnem centru porabila tudi več kot dve uri."  

Kaj je bilo pri tem najtežje, kaj pa najlažje? 

"Od začetka gre težje, ko še ne veš, kje vse ponujajo živila brez embalaže, ko pa si enkrat 'v tem', pa je to najmanjši problem."  Tako pove tudi, da so bili na začetku mogoče neprijetni čudni pogledi na blagajnah nakupovalnih centrov, ko je prišla s sadjem v svoji vrečki iz zaves (to je bilo, še preden so začeli tudi trgovci sami prodajati vrečke za večkratno uporabo zaradi evropske direktive o zmanjšanju porabe plastike za enkratno uporabo), oreščke je imela v vrečki iz stare srajce, narezano delikateso pa v svoji posodici: "Malo čudno so me gledali tako drugi kupci kot trgovke, čeprav se je 40 let nazaj še povsod kupovalo na tak način, ko so na primer kruh zavili v časopisni papir." 

"Težko rečem, če je bilo še kaj drugega težko ali neprijetno, kajti če te vodijo tvoje prepričanje, želja in cilj v boljši jutri za vse nas in naše zanamce, se ni težko odpovedati vrečki čipsa, novemu telefonu in novemu kosu oblačila, ampak najdeš alternative." Tako sama speče krekerje ali jih pač kupi iz rinfuze, uporablja telefon iz druge roke, ki prej ni delal, vendar ga je dala popraviti, oblačila izmenjuje na izmenjevalnicah, ki so čedalje bolj priljubljene, in v krogu prijateljev, če pa potrebuje specifičen kos, obišče trgovino z oblačili iz druge roke: "Pomembno je, da vsako dobrino izkoristim maksimalno, ves njen potencial. Kar se da popraviti, popravim, oblačilo zašijem ali pa ga spremenim v krpe za čiščenje stanovanja, pohištvo obnovim ... " Bistvo takega načina življenja namreč ni kupovati zdaj 'modernih trajnostnih' nadomestkov: "Starih banjic od sladoledov nisem zavrgla in kupila novih iz nerjavečega jekla ali stekla, nisem zavrgla vrečk in kupila takih iz blaga, kajti pomembno je, da vse to, kar že imamo, kar najbolje in čim dlje uporabljamo, preden zavržemo."

"Nisem vedela, kaj me čaka na tej poti. Mogoče sem imela srečo, da sem na tak način začela živeti že med študijem v Ljubljani, kjer je res več ponudbe za nakupovanje v lastni embalaži. Na moji poti so se potem začele odpirati tudi brezembalažne trgovine, kar je vse skupaj bistveno olajšalo." Vesela je tudi, da se gradi skupnost istomislečih, ki imajo skupaj večjo moč, da vplivajo tudi na nakupovalne centre. Tako so tudi drugi trgovci začeli promovirati nakup v kupčevi embalaži na oddelku delikatese in mesnice: "Žal ne vem, zakaj ljudje to možnost vseeno tako malokrat izkoristijo," še doda.

Kako se tega lotiti?

Špela vsem, ki razmišljajo, da bi zmanjšali količino odpadkov, svetuje, naj preprosto poskusijo – korak za korakom: "Ne vse naenkrat, ampak postopoma. Najprej naj sešijejo ali pa kupijo vrečke za večkratno uporabo (namenoma spodbujam, da jih sešijejo iz obrabljenih zaves oziroma drugih 'odpadnih' materialov, saj je škoda, da se porablja vire za izdelavo nove plastične mrežaste vrečke, ki ni tako poceni, medtem ko imamo zagotovo doma material – ali pa ga imajo sorodniki nekje v omari ali pod posteljo –, ki bi lahko zastonj postal naša vrečka." 

Ko ste v trgovini, raje izberite živila, ki so v kartonski, papirnati ali stekleni embalaži (steklena embalaža je super za nakupovanje iz rinfuze, preprečuje, da bi se v hrani zaredili molji, lažje jih je organizati v omari, nenazadnje pa je hrana v njih videti vabljivejša).

Nakupujte z nakupovalnim listkom (to preprečuje, da bi kupili stvari, ki jih ne potrebujete). Pred vsakim nakupom novega kosa oblačila se vprašajte, ali res ga potrebujete. Ali imate mogoče v omari že nekaj kosov, ki jih niste oblekli že več kot eno leto? 

Zelo pomembno je, da si ne očitate, če ne morete živeti popolnoma brez odpadkov. To vas naj ne odvrne: "Tudi jaz kupim kaj v embalaži, ker drugače določenega izdelka še ni mogoče dobiti."

Tukaj je tudi prihranek denarja

 "Veliko sogovornikov mi je že očitalo, da si tak način življenja lahko privoščijo samo 'bogati', pa sem sama daleč od tega. Res je, da so živila iz rinfuze praviloma dražja, to pa zato, ker večinoma prihajajo od lokalnih proizvajalcev (to namreč omogoča prevoz v večjih posodah, ki se znova napolnijo) in z ekološkim certifikatom. Sama tako trditev argumentiram tudi s tem, da mi je pomembnejše, kaj dam vase, in raje kupim kvalitetnejšo hrano po primerni ceni, od česar bo tudi kmet lahko živel, kot pa da zapravim za nov kos oblačila, novo napravo ... na kateri se bo potem nabiral prah." Če stvari, ki jih že imaš, izkoristiš do konca in jih ne zavržeš samo zato. ker ti niso več všeč oziroma niso več "in", zagotovo prihraniš in ta denar raje porabiš za kvalitetnejšo hrano. 

Prihranek časa

"Spet bi lahko rekla, da mi je nek sogovornik očital, da imaš v trgovinah z izdelki v rinfuzi manjšo izbiro oziroma nimaš možnosti izbire med različnimi proizvajalci, kar je sicer res." V takšnih trgovinah recimo prodajajo koruzni zdrob enega ali največ dveh kmetov, ampak kaj to zares pomeni? "Kot kupec vem, da je proizvod iz lokalnega okolja ter ima verjetno eko certifikat (preverim pri prodajalki oziroma na posodi v trgovini)." To že takoj odkljuka dva Špelina zelo pomembna kriterija pri nakupu – podpora lokalnemu okolju in kvaliteta živila, pa še v rinfuzi je. "Zakaj bi potrebovala dodatno izbiro? Samo moj dragocen čas bi šel, ko se ne bi mogla odločiti, kateri zdrob naj vzamem, kar se včasih dogaja v nakupovalnih centrih, ko stojiš pred policami pol ure, prebiraš deklaracije in gledaš cene, pa iščeš, kaj je znižano ... Škoda, ko pa bi lahko nakup opravil takoj in raje šel ven na sprehod."

Manj zavržene hrane

"Vedno si vnaprej (na primer med vikendom ali pa v ponedeljek) pripravim tedenski jedilnik in grem v trgovino z nakupovalnim listkom." Po navadi enkrat na teden (načeloma v ponedeljek) kupi na tržnici sadje in zelenjavo za vse obroke v tednu. Tako je konec tedna hladilnik praktično prazen, zavržene, gnile in plesnive hrane pa ni, saj hrane ne kopiči.

Suho hrano, kot so testenine, riž, oreščki, semena in stročnice, ter druge izdelke, kot so čistila in mila, kupuje redkeje (nekje na 14–20 dni, ko so omare že res izpraznjene), zato jo roki uporabe ne skrbijo, saj skoraj nič ne ostane v omari več kot mesec dni. "Če prvi teden porabim testenine, naslednji teden ne grem v trgovino samo zaradi tega, ampak raje najprej porabim še tisto ajdovo kašo in riž, ki že nestrpno čakata, da postaneta odlična rižota ali kaj podobnega."

V življenju te začnejo spet veseliti majhne stvari

"Mogoče to, da ugotoviš, da v neki trgovini prodajajo tebi ljubo živilo (na primer zame gobe) brez embalaže." Mogoče je to čudovit kos oblačila na izmenjevalnici ali v trgovini z oblačili iz druge roke, ki poleg tega nosi še neko zgodbo. Ali pa je to prekrasen kos pohištva, ki je žal pristal na smetišču, čeprav je le malo zbledel ali pa še to ne, in ga je bilo vredno rešiti ter prenoviti, da potem spet zaživi v tvojem prostoru, nosi zgodbo. "Pa še potrudil si se zanj in je zate zato toliko več vreden."

Splošno boljše počutje

"Bolj začneš ceniti vsako dobrino in posledično si tudi sam zadovoljnejši v svojem življenju. Žal je današnja družba naravnana tako, da določeno stvar takrat, ko se je naveličamo, preprosto zavržemo. To se je preneslo tudi v naše ravnanje v odnosih –nismo se več pripravljeni potruditi za odnos (na primer s partnerjem) in ga preprosto "zamenjamo," pa še doda za konec.

Preberite še: