"Gospodarjenje z gozdovi je zakonsko predpisano, to ni "hobi", kot je recimo vrtnarjenje. Gozda ne moremo enačiti z njivo ali sadovnjakom, tudi s parkom ne. V Sloveniji sledimo sonaravnemu gospodarjenju z gozdom, kar pomeni, da se pri vseh ukrepih maksimalno simulira naravne procese," nam je v pogovoru zaupala Marijana Tavčar, univ. dipl. inž. gozdarstva: "Na ta način zagotavljamo pester, zdrav, stabilen gozd, ki opravlja ogromno funkcij - od povsem proizvodnih, od katerih ima v prvi vrsti dobiček lastnik, do socialnih in ekoloških, ki pa so zelo pomembna za zdravo življenje celotne družbe. Seveda kljub temu nastopijo veliki problemi, ko se zgodijo vremenske ujme, na katere se ne da vplivati."

Dela v gozdu tako niso strogo določena, kot je to na polju. V gozdu se dela celo leto. Dela opravljajo oziroma jih morajo zagotoviti lastniki gozdov - kdaj, kaj in kako jih morajo narediti, pa jim predpiše revirni gozdar z odločbo, ki jo izda v upravnem postopku. Gozd je v tem pogledu v Sloveniji lastnina s posebnim statusom.  

Po ustavi je namreč naravno bogastvo prosto dostopno vsem pod določenimi pogoji, čeprav je večina slovenskih gozdov v zasebni lasti. Lastnik je pri upravljanju s svojo lastnino reguliran in omejen z odločbami, ki so izdane na podlagi Zakona o gozdovih. Ravno zaradi teh omejitev in ker gozd opravlja številne splošno koristne funkcije, je lastnik upravičen do subvencije za dela, opravljena v mladem gozdu. Mlad gozd namreč zanj predstavlja predvsem strošek, ker donosov od lesa še ni, za funkcije pa je pomembno, da se začne z nego že v rani mladosti. 

V jeseni se narava počasi pripravlja na zimski počitek, toda: "Gozd ni vrt ali hiša, kjer pograbimo trato in iz žlebov počistimo listje ... Za gozd je treba skrbeti vse leto. Sproti se odstranjuje drevje, ki je napadeno s podlubniki, pospravi se drevje takoj po ujmah (žled, veter ...), izvaja se izbiralna redčenja in pomladitvene sečnje. Mlad gozd se neguje v intervalih in ne po vrtičkarsko - na tri do pet let se izvede nego mladovij, obžetev in zaščito pred divjadjo pa se izvaja vsako leto jeseni, dokler je to potrebno," razloži gozdarka. Tako se na primer v gozdu sadi tudi jeseni. Z nego in zaščito pa se poskrbi za obstojnost in dobro zdravstveno stanje gozdov. 

Kako je s sečnjo? 

Najboljša sečnja je, ko drevje ni več v soku, zunaj vegetacijske dobe. "Kmetje so včasih sekali "na suš" (to pomeni po 15. avgustu do naslednje lune), potem pa znova od konca oktobra oziroma začetka novembra do konca marca (ampak včasih je bila konec marca še zima)."

V gozdu se mora dela v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Torej, če se dela v skladu z odločbami, ki jih na podlagi načrtov predpiše gozdar iz Zavoda za gozdove Slovenije, se načeloma ne more delati napak: "Kakršnokoli delo mimo odločb je pa v nasprotju z Zakonom o gozdovih in se prijavi inšpekciji."

Gozdne poti - je še čas, da jih uredimo oziroma kaj z njimi pred zimo? 

Tudi za to so predpisi in delovni nalogi, nam še razloži. Vzdrževanje gozdnih cest se tako izvaja do začetka novembra, gozdne vlake pa mora po predpisih urediti vsak lastnik gozda oziroma izvajalec po zaključeni sečnji: "Dobro pa je, da se na primer po daljšem deževju očisti prečne in vzdolžne kanale ter dražnike na vseh gozdnih prometnicah." 

Da bo čim manj posledic zaradi morebitnih žledolomov, težkega snega, vetra, se mora gospodariti sonaravno v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, saj na ta način poskrbimo za mešan, stabilen, zdrav gozd, ki najbolje prenaša naravne ujme. 

Kako pa je z lubadarji? 

"Odvisno od temperatur se lahko nova žarišča kažejo še v oktobru. Tudi pozimi ni popolnoma mir pred njim, čeprav se lubadar oktobra odpravi na prezimovanje." V gozdu je namreč še vedno napadeno drevje. Vendar imamo dovolj časa - do sredine marca, da ga v čim večji meri odstranimo iz gozda: "V zimskem času se kaže zadnji jesenski nalet lubadarja, tako da je napadeno drevje sicer še vedno zeleno in mu iglice ne odpadajo, pač pa začne odpadati lubje, najprej v zgornjem delu krošnje in nato po celi dolžini debla."

Kaj lahko še naredimo za ohranjanje gozdov?  

Lastniki gozdov s skrbnim gospodarjenjem, obiskovalci gozda pa tako, da upoštevajo zakonske predpise, ki se nanašajo na obnašanje v gozdu (o nabiranju zavarovanih gliv, o vožnji v naravnem okolju ...) ter s spoštovanjem tako gozdnega ekosistema kot lastnikov gozdov in njihovega dela.  

Kaj pa živali? 

Živali se tudi pripravljajo na zimo, si nabirajo zaloge hrane, zato jih pri teh pripravah ne motimo. Če gremo v gozd s psom, ga imamo obvezno na vrvici. Če imate sadovnjak ali vrt, je najboljša zaščita pred divjimi živalmi, da območje ogradimo.  

Medved in zima? 

"V primeru medveda ne gre za pravo hibernacijo, saj se njegova temperatura zniža le za nekaj stopinj, presnova pa se le malo upočasni." Zato se lahko medvedi med obdobji višjih temperatur ali drugih zunanjih motenj hitro prebudijo, kar pomeni, da s tem izgubljajo več energije in posledično izgubijo več teže kot normalno. Zato so visoke temperature zanje moteče. Za razliko od medveda pa hibernirajo ježi, polhi, netopirji ... Pri njih se srčni utrip povsem umiri, telesna temperatura pa močno zniža. Živali, kot so ptice, srnjad in volkovi, so aktivne vso zimo in v iskanju hrane. 

Preberite še: