Gozdovi so najbolj biotsko raznovrstni ekosistemi na kopnem

V njih prebiva preko 80% kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. V gozdovih po svetu uspeva preko 60.000 drevesnih vrst, preživetje več kot milijarde ljudi po svetu je odvisno od gozdov.

Gozdovi pokrivajo tretjino svetovne kopenske površine, človeštvu pa nudijo številne življenjsko pomembne – ekonomske, ekološke in socialne – funkcije. Kljub njihovemu izjemnemu pomenu pa se krčenje na globalni ravni dogaja z zaskrbljujočo hitrostjo – letno je na svetu povprečno izkrčenih kar 13 milijonov hektarjev gozda. Krčenje gozdov predstavlja 12 - 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Zaradi krčenja ter degradacije gozdov in podnebnih sprememb je biotska raznovrstnost na svetovnem nivoju resno ogrožena, so javili iz portala GOV.SI.

Obnova in nega gozda sta temelj trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti, kjer je potrebno, pa tudi s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst. To  v praksi pomeni, da velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves, kjer pa ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagamo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst. Z izvajanjem predpisanih negovalnih del v vseh razvojnih fazah gozda pa krepimo stabilnost in vrednost gozdov ter izboljšujemo njihove funkcije, so zapisali na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenija.

V slovenskih gozdovih je stopnja ohranjenosti biotske raznovrstnosti visoka

V Sloveniji je skupaj več kot 70 različnih samoniklih drevesnih vrst, ki tvorijo okoli  200  gozdnih  vegetacijskih  enot,  ki  jim  pravimo gozdne združbe in so ključna podlaga za načrtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Navzočnost številnih zavarovanih in ogroženih vrst v gozdovih kaže na ohranjenost in pestrost gozdnih rastišč ter izjemen ekološki pomen gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V Sloveniji so poleg vrst, ki so razširjene po vsej Evropi, prisotne tudi nekatere živalske vrste, ki so v večini evropskih držav že davno izginile. Populaciji velikih zveri medveda in volka sta pri nas v ugodnem ohranitvenem stanju, izvajamo pa ukrepe in projekte za ohranitev populacije risa. Kočevski gozdovi so pomembno zatočišče dveh najbolj ogroženih vrst žoln - triprstega in belohrbtega detla ter drugih vrst, katerih življenjski prostor je odvisen od količine mrtvega lesa na gozdnih tleh.

Več kot 50 % slovenskih gozdov je v območjih Natura 2000…

…ki zajemajo  37  %  slovenskega ozemlja, približno 70 % te površine pa predstavljajo gozdovi. Zagotavljanje ugodnega ohranitvenega  stanja  vrst  in  habitatnih  tipov  v  gozdnem  prostoru  je  vgrajeno  v  načrtno ravnanje z gozdom. Sistem gozdnogospodarskih načrtov in naravovarstvenih smernic nadomešča posebne upravljavske načrte območij Natura 2000 in je dober primer integralnega varstva ter sodelovanja gozdarske in naravovarstvene stroke. Ohranjanje naravne biotske raznovrstnosti in varstvo narave sta ključni del gospodarjenja z gozdovi.

Silovitejše naravne ujme zadnjih let vse bolj vplivajo na zdravje gozdov. Med drugim so vplivale na namnožitev podlubnikov, posledično pa na skupno večji posek in večjo razpoložljivo količino gozdnih lesnih sortimentov za prodajo doma in v tujini, pa so zapisali pri Statističnem uradu Republike Slovenije in dodali nekaj statističnih podatkov.

Dejavnosti, ki bodo ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov potekale pod okriljem FAO, bodo poudarjale prispevek obnove gozdov k trajni blaginji nas in naslednjih generacij.

S trajnostnim upravljanjem in obnovo gozdov lahko pomagamo ohraniti biotsko raznovrstnost planeta in se borimo proti podnebnim spremembam, hkrati pa spodbujamo gospodarsko dejavnost, ki ustvarja delovna mesta in izboljšuje življenje. Pri načrtovanju in odločitvah v zvezi s tem so nam lahko v veliko pomoč tudi uradni statistični podatki.

Gozdnogojitvena dela narekujejo vremenske ujme

Na gospodarjenje z gozdovi vse bolj vplivajo podnebne spremembe. Naravne ujme so bile v zadnjih letih silovitejše (žledolom in vetrolomi), zato gozdnogojitvena dela v zadnjem času v veliki meri narekujejo posledice teh pojavov.

Podatki za leto 2019 za Slovenijo:

– posekanih je bilo 5,3 milijona m3 lesne mase, od tega je delež sanitarne sečnje znašal 53 %;

– v obnovo gozdov je bil vložen en milijon EUR (priprava sestoja in tal, sajenje in setev);

– za negovalna dela je bilo porabljenih 1,5 milijona EUR (obžetev, nega gošče, nega mladja ipd.);

– za drevesne sadike za redno obnovo je bilo porabljenih 0,3 milijona EUR.

Proizvodnja sortimentov in poraba lesnih goriv v gospodinjstvih

Gozdovi so za Slovenijo pomemben vir lesa. Pomen rabe lesa narašča, saj je njegova obdelava energetsko nepotratna in prijazna do okolja.

V 2019 je bilo v Sloveniji proizvedenih 4,7 milijona m3 gozdnih lesnih sortimentov, od tega 52 % hlodov za žago in furnir, 25 % lesa za kurjavo, 21 % lesa za celulozo in 2 % drugega okroglega industrijskega lesa. Delež lesnih goriv (polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) med energenti, porabljenimi v gospodinjstvih, je znašal 39 %.