Eno zadnjih kavic v času pred korono sem spila s prijateljico, ki mi je sporočila, da se z možem in tremi majhnimi otroki seli na kmetijo. Oba sta imela službo v Ljubljani in lastno nepremičnino, a ko se je pokazala priložnost, da od staršev prevzame skrb za posestvo, se je pri možu pojavila želja po delu in življenju v naravi. Po tehtnem premisleku in težkem pogovoru sta zakonca sprejela skupno odločitev: on je pustil službo in se posvetil kmetijstvu, ona pa je svojo službo obdržala, a bo hkrati tudi priskočila na pomoč pri kmečkih opravilih. 

V času koronavirusa, ko sem sama bila 'obsojena' na štiri stene stanovanja v Ljubljani in je bil vrhunec dneva daljši sprehod ob reki Savi, mi je prijateljica pošiljala fotografije čudovitih pašnikov in gozdov in me obveščala o majhnih družinskih projektih: sajenje malin z otroki, ustvarjanje zeliščnega vrta, skrb za domače živali, vožnja s traktorjem ... Družina pridno dela na tem, da bodo čim bolj samooskrbni in da bodo poskrbeli tudi za večjo samooskrbo Slovenije. In prav ta kriza, ki jo je sprožila pandemija, je pokazala, da so na pravi poti, saj se je izkazalo, kako pomembna je predvsem prehranska samooksrba. 

Lekcija pandemije: varnost na prvem mestu

V postvirusnem svetu bo zagotovo še več poudarka na varnosti. V ospredju bodo predvsem trije aspekti: biološka varnost, kibernetska varnost in prehranska varnost. Med javnozdravstvenimi temami, ki bodo v naslednjih desetletjih deležne večje pozornosti, bodo higienski standardi, biološki proizvodi, metode zdravljenja in cepiva, pa tudi grožnje z biološkim orožjem. 

Glede na to, da se je prvič v zgodovini zgodilo, da so ljudje množično delali od doma, kar nam omogočajo moderne tehnologije, se bo treba v prihodnje še bolj resno posvetiti kibernetski varnosti. Poslovanje prek spleta se bo namreč le še stopnjevalo, zato se bodo podjetja še bolj zavedala pomena dobre komunikacijske infrastrukture, varnosti na spletu in zaščite zasebnih in občutljivih podatkov. 

Še bolj pomembna pa bo varnost hrane, kjer se bodo odvijali premiki in investicije v smislu tako pridelave varne hrane kot tudi njene distribucije. Države so se še bolj začele zavedati pomena samooskrbe v času, ko je zaradi številnih restrikcij distribucija hrane z drugega konca Evrope ali sveta postala precej bolj zahtevna. 

Ti trije aspekti varnosti bodo verjetno vodili v novo dinamiko znotraj posameznih držav, med državami in na globalnem trgu. Posamezne države bodo okrepile investicije v kmetijstvo. To se marsikje že dogaja. Tudi v Sloveniji.

Spodbude slovenskim kmetom

Moja znanca, ki se po novem ukvarjata s kmetijstvom, bosta denimo lahko, tako kot številni drugi slovenski kmetje, zaprosila za ugodno posojilo. Slovenski regionalni razvojni sklad je namreč objavil razpis za obratna sredstva v primarni kmetijski pridelavi. Kmetom je na voljo za skupno tri milijone evrov ugodnih posojil za gnojila, fitofarmacevtska sredstva, krmo, gorivo, transportne stroške, stroške dela in druge stroške, ki nastajajo pri kmetijstvu.

Namen posojil je, da pomagajo vzpostaviti tekoče poslovanje kmetijam, ki so se zaradi razglasitve epidemije novega koronavirusa znašle v situaciji, ko ne morejo zagotoviti dovolj denarja za omenjene izdelke in stroške. Posamezni prosilec lahko zaprosi za od 5000 do 50.000 evrov posojila in si pokrije tudi do 100 odstotkov stroškov. Obrestna mera je trimesečni euribor, letni pribitek pa 0,5-odstoten. Posojila bodo lahko kmetje vračali do 60 mesecev. Prvi rok za oddajo vloge je bil 15. maj, vlogo pa lahko kmetje oddajo še do 12. junija, 10. julija, 7. avgusta in 4. septembra 2020. 

V prihodnjih tednih in mesecih pa lahko pričakujemo še več spodbud za slovenska kmetijska gospodarstva.

Ključno bo pametno načrtovanje

Se je pa izkazalo, da se bo treba pametno in skupaj odločati, kaj in koliko gojiti. Kje so največje potrebe na trgu, česa pridelovati več in česa manj. K skupnemu načrtovanju proizvodnje hrane je pozvala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. V času epidemije je bilo namreč sprva na slovenskem trgu pomanjkanje slovenske zelenjave, zdaj pa so se pojavili viški solate. Razlogov za to je več. Po eni strani je zaradi zaprtja javnih ustanov, gostinskih lokalov in hotelov manj povpraševanja po sveži zelenjavi. Drugi razlog je, da so se v začetku pandemije nekateri pridelovalci ravno zaradi pomanjkanja nekaterih pridelkov na trgu odločili za povečanje proizvodnje ali za preusmeritev v gojenje zelenjave. Takšen primer je denimo podjetje Ocean Orchids, kjer so se zaradi epidemije čez noč preusmerili iz gojenja orhidej v gojenje solate. S tem so ohranili proizvodnjo in delovna mesta, po drugi strani pa prispevali k presežkom te zelenjave na trgu. Še en razlog pa je, da so mnogi ljudje upoštevali poziv kmetijskega ministrstva, naj si prebivalci, če imajo to možnost, pridelajo svojo zelenjavo.

Prejšnji teden so se zaradi tega izziva sestali partnerji zelenjavne verige, ki so opozorili na premalo natančno načrtovanje proizvodnje ter na nepovezanost med pridelovalci in trgovci. "Bili so trenutki, ko so se vsi pridelovalci zbali, ali bodo lahko pridelali dovolj slovenske zelenjave, ali bodo lahko zadostili potrebam slovenskega potrošnika, kaj bo, če se zaprejo državne meje? Tudi pridelovalci so bili postavljeni pred zelo veliko preizkušnjo, ali bodo lahko nabavili semena in vse potrebno za proizvodnjo. Nekateri so se zavedno odločili za povečanje proizvodnje," so zapisali v zbornici. 

Ob tem so opozorili, da je pomembno, da se vsi partnerji zelenjavne verige zavedajo, kako pomembna je samooskrba in boljše sodelovanje vseh členov v verigi. Zato se bodo tudi v tem tednu sestali, kjer bodo preverili potrebe na trgu in se skušali prilagoditi potrebam za letošnje leto. 

Epidemija je zelo dobro pokazala, na katerih področjih smo v Sloveniji dobri in samooskrbni, pravi ministrica Pivčeva: "In predvsem v tistem delu so se pokazale specifične težave, ki se jih bi dalo najlažje strniti v smislu, da se je še bolj pokazalo, kako pomembno je, da se v Sloveniji vzpostavi celotno verigo v preskrbi s hrano."

Bomo v prihodnje bolj pozorni na to, kakšno hrano kupujemo?

Ta hip je težko napovedati, kako bo trenutna globalna kriza vplivala na prehransko industrijo. A zagotovo bo ena od posledic pandemije ta, da bodo potrošniki postali bolj občutljivi na to, kaj jedo. Nenazadnje se je po znanstvenih predvidevanjih novi koronavirus pojavil prav na tržnici na Kitajskem, kar je sprožilo vprašanja o higienskih standardih in potrošniških prehranskih navadah. 

Nekateri strokovnjaki predvidevajo, da bodo ljudje še bolj začeli posegati po bolj zdravi, trajnostno pridelani hrani. Vse več pa naj bi posegali tudi po lokalno pridelani in sezonski hrani.

A v tej krizi, ko so se meje zapirale in je bilo gibanje med državami praktično onemogočeno, se je pokazalo tudi, kako zelo je kmetijstvo v številnih državah odvisno od tuje delovne sile, ki je praviloma precej cenejša od domačih delavcev. 

V Veliki Britaniji so denimo, čeprav je vlada prebivalce pozivala, naj se odzovejo na pomoč kmetom, na koncu organizirali čarterske polete za romunske delavce, zato da sadje in zelenjava kmetom ne bi propadla. Tudi v Sloveniji so kmetje zaradi zaprtja meja ostali brez sezonskih delavcev. K sreči pa se je na poziv kmetijskega ministrstva, naj priskočijo na pomoč pri sezonskih opravilih, odzvalo več sto študentov, delavcev na čakanju, brezposelnih, upokojencev in samozaposlenih. 

Za zagotavljanje bolje samooskrbe držav bodo pomembne predvsem nove metode za proizvodnjo hrane, ki bodo manj občutljive za zunanje dejavnike, kot so podnebne spremembe in vremenske skrajnosti. Takšne rešitve se že pojavljajo – od vertikalnega kmetijstva, akvaponike (kombinacija gojenja rib in rastlin hkrati), do proizvodnje živil s pomočjo fermentacije mikrobnih beljakovin.