Še pred desetletji so se tamkajšnji prebivalci v reki kopali in jo uporabljali kot izvir pitne vode. V Burigangi danes praktično ni več živih organizmov. Veljala je za najbolj onesnaženo 'reko' na svetu, ostal je še odtok kanalizacije. Danes ne le da voda v reki ni več pitna, temveč je zaradi vseh vsebnosti kemikalij, kot so kadmij, živo srebro, krom, postala velika grožnja za tamkajšnje prebivalce. Vanjo se iztekajo komunalni in tovarniški odpadki, ljudje vanjo mečejo raznovrstne stvari, higiena pa ni pod vprašanjem, temveč je praktično ni.

Reka Buriganga bi morala biti opozorilo, česa si ljudje ne smemo dovoliti. Opozorilo na to, da že en sam posameznik bistveno prispeva k onesnaževanju naše narave, kaj šele celotna družba, ki ima enako miselnost – da je ta popolnoma brez pomena. In seveda tudi obratno – že en sam človek lahko bistveno spremeni tako miselnost kot skrb za našo naravo.