Svetovni dan pravic potrošnikov praznujemo 15. marca v spomin na govor predsednika ZDA J. F. Kennedyja, ki je na ta dan leta 1962 kot prvi voditelj katerekoli države v nagovoru v kongresu spregovoril o potrošnikih in njihovih pravicah. Leta 1983 je 15. marec tudi uradno postal svetovni dan pravic potrošnikov. Tema letošnjega dneva pravic potrošnikov je reševanje onesnaženja s plastiko, so zapisali na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije: "Ob tej priložnosti predstavljamo nekaj statističnih podatkov o razpoloženju med potrošniki v zadnjem obdobju in o našem življenju z odpadno plastiko."

Epidemija koronavirusne bolezni močno vplivala na zaupanje potrošnikov

Zaupanje potrošnikov merimo s kazalnikom zaupanja potrošnikov. To je kazalnik, v katerem so združena mnenja posameznikov o trenutnem finančnem stanju v gospodinjstvih, pričakovanja posameznikov o finančnem stanju v gospodinjstvih, v gospodarstvu, in glede večjih nakupov v prihodnjih 12 mesecih. Od leta 2021 se kazalnik zaupanja izračunava po nekoliko drugačni formuli, kot se je pred tem. Po tej spremembi je bila vrednost kazalnika za Slovenijo v celotnem opazovanem obdobju nižja od povprečja v EU. Poleg tega njegova vrednost tudi v nobenem posameznem mesecu ni bila pozitivna, kar pomeni, da je bilo več potrošnikov pesimističnih kot optimističnih. V decembru 2020 sta pozitiven kazalnik zaupanja potrošnikov izkazovali samo dve članici EU, in sicer Danska ter Švedska.

Iz gibanja kazalnika zaupanja potrošnikov v obdobju 2007–2020 v Sloveniji lahko razberemo, kako na zaupanje potrošnikov vplivajo gospodarski šoki. V tem obdobju smo namreč doživeli dve zgodovinski recesiji: prva je bila velika recesija po finančni krizi 2007–2008, druga pa, še vedno trajajoča, recesija zaradi epidemije koronavirusne bolezni. Graf kazalnika zaupanja potrošnikov lepo ponazarja splošno gospodarsko gibanje: najprej prvotni šok leta 2009, potem drugo dno v letih 2012 in 2013 in nato lansko recesijo.

Plastiki se potrošniki težko izognemo

Letošnji svetovni dan pravic potrošnikov naj bi še posebej spodbujal predvsem zmanjšanje onesnaženosti s plastiko. Svetovni dan potrošnikov je izvorno namenjen pravicam potrošnikov, a potrošniki imamo tudi odgovornosti, med temi pa je tudi odgovornost do okolja. Lani je bila glavna tema tega dne "trajnostni potrošnik", letos pa bo pozornost namenjena pomenu vloge, ki jo lahko imajo potrošniki, vlade in podjetja pri reševanju problematike onesnaževanja s plastiko. 

Plastika je v našem vsakdanjem življenju zelo uporaben material, vendar sta poraba in proizvodnja plastike, zlasti plastike za enkratno uporabo, postali nevzdržni. To vpliva na naše ekosisteme, povzroča negativne okoljske posledice in ogroža zdravje ljudi.

Količine odpadne embalaže v gospodinjstvih naraščajo 

Potrošniki smo čedalje bolj zaskrbljeni zaradi čezmernega onesnaževanja s plastiko in veliko se nas na to problematiko odziva pozitivno (čedalje več ljudi po svetu npr. pri nakupovanju uporablja vrečke za večkratno uporabo), a dejstvo je, da se plastiki težko izognemo. Podatki kažejo, da se je količina odpadne embalaže, nastale v gospodinjstvih, v zadnjih 10 letih precej povečala, čeprav je rast v zadnjih letih počasnejša. V letu 2018 je slovensko gospodinjstvo v povprečju proizvedlo 146 kilogramov odpadne embalaže, kar je 11 kg več kot v 2015 in 50 kg več kot v 2011.

V Sloveniji je v letu 2019 nastalo skoraj 292.500 ton odpadne embalaže, kar je bilo 27 % vseh komunalnih odpadkov, nastalih v navedenem letu. 42 % te embalaže je nastalo v gospodinjstvih, 58 % pa v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Med odpadno embalažo iz gospodinjstev je bilo največ, 66 %, mešane in plastične embalaže (velik del odpadne plastične embalaže se namreč zbere skupaj s t. i. odpadno mešano embalažo oz. skupaj s še preostalimi vrstami odpadne embalaže); 23 % je bilo steklene embalaže, 10 % papirne in kartonske embalaže in zgolj 1 % lesene embalaže ter manj kot 1 % drugih vrst odpadne embalaže (npr. kovinske embalaže, embalaže iz tekstila, itd.).

Visok delež recikliranja odpadne plastične embalaže 

Je pa Slovenija – po podatkih Eurostata – pri recikliranju odpadne plastične embalaže ena izmed učinkovitejših držav. Po ocenah Eurostata je bilo v celotni EU v letu 2018 recikliranih manj kot 42 % nastale odpadne plastične embalaže. Prva po stopnji recikliranja odpadne plastične embalaže je bila Litva (69 %), sledila je Slovenija (60 %, podatki za 2017), njej pa Bolgarija (59 %). Zadnje tri države članice po vrednosti tega podatka pa so bile Malta (19 %, podatki za leto 2017), Francija (27 %) in Madžarska (30 %).

Preberite še: