Karantena (oziroma tako imenovani "lockdown"), v kateri je bila večina svetovnega prebivalstva, nas je naučila veliko stvari o nas samih in naših najbližjih. Prav tako je ponudila tudi priložnost, da se ustavimo, razmislimo o tem, kam kot družba drvimo, kaj je zares pomembno in kaj bi lahko spremenili. Večina je ugotovila, da se da z boljšo organiziranostjo živeti tudi tako, da se po nakupih odpravimo le enkrat na teden. Da lahko marsikaj skuhamo in spečemo doma, da niso vsa potovanja nujna in potrebna in da si narava lahko hitro opomore, ko se človeška dejavnost ustavi. 

Hkrati pa smo ugotovili tudi, kako zelo ranljive so številne službe in sektorji. Zato so tudi debate o tem, kaj bi moralo človeštvo od te lekcije odnesti, vse bolj v ospredju. Vse bolj se govori tudi o potrebi po resetiranju gospodarstva, o korenitih spremembah v naših navadah in načinu življenja. Pandemija novega koronavirusa je namreč še bolj razgalila dolgoletne razpoke v gospodarstvu in družbi. 

Kaj je 'veliko resetiranje'? 

Na prihodnjem Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu bo rdeča nit prav "veliko resetiranje". Gre za pobudo in zavezo, da skupaj in takoj začnemo graditi temelje gospodarskega in družbenega sistema, ki bo zagotovil bolj pravično, trajnostno in odporno prihodnost. Za to pa bo potrebna nova družbena pogodba, ki bo v ospredje postavila človeško dostojanstvo ter družbeno pravičnost in kjer družbeni napredek ne bo zaostajal za gospodarskim razvojem. 

Da bo "veliko resetiranje" glavna tema januarskega Davosa, sta preko videokonference v začetku junija sporočila ustanovitelj in izršni predsednik Svetovnega gospodarskega foruma Klaus Schwab in valižanski princ Charles. S tem so že zdaj odprli razpravo o tem, kako naj zgradimo nove temelje za bolj pravično družbo in trajnostno gospodarstvo. 

"Imamo le en planet in vemo, da bi podnebne spremembe lahko bile naslednja globalna katastrofa s še bolj dramatičnimi posledicami za človeštvo. Moramo razogljičiti gospodarstvo v kratkem časovnem oknu, ki ga še imamo, in pripeljati naše razmišljanje in obnašanje znova v ravnovesje z naravo," je poudaril predsednik Svetovnega gospodarskega foruma Schwab. 

"Zato, da zavarujemo našo prihodnost in uspevamo, moramo razvijati naš gospodarski model in postaviti ljudi in planet v središče oblikovanja globalnih vrednot. Če smo se kaj pomembnega naučili iz te krize, je to, da moramo postaviti naravo v središče našega delovanja. Enostavno ne moremo več zapravljati časa," je opozoril princ Charles.

Pandemija pokazala pomanjkljivosti gospodarskih in družbenih sistemov

Globalna zdravstvena kriza, ki svet pesti v zadnjih mesecih, je razgalila vse pomanjkljivosti trenutnega gospodarskega in družbenega sistema, tudi številne neenakosti in krivice, ki se dogajajo ljudem. "Veliko resetiranje je dobrodošla ugotovitev, da nas ta človeška tragedija mora strezniti. Moramo zgraditi bolj enakopravna, vključujoča in vzdržna gospodarstva in družbe, ki bodo bolj odporne pred pandemijami, podnebnimi spremembami in številnimi drugimi globalnimi spremembami, s katerimi se soočamo," je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. 

Covid-19 je pospešil prehod v četrto industrijsko revolucijo, saj se je pokazalo, kako priročne in učinkovite so nove tehnologije. Vendar pa do nje še vedno nimajo dostopa vsi, pravzaprav več kot polovica populacije nima dostopa do spleta. "Moramo zagotoviti, da nove tehnologije v digitalnem, biološkem in fizičnem svetu ostanejo osredotočene na človeka in da služijo družbi kot celoti, da imajo vsi zagotovljen dostop do nje," je dejal Schwab. Prav tako ne moremo ignorirati rasizma in diskriminacije, je dodal. 

Raziskave, kot je nedavna iz Brazlije, namreč kažejo, da so temnopolti bolj izpostavljeni in prizadeti zaradi covida-19. Dejavniki, ki vplivajo na večjo smrtnost med temnopoltimi v primerjavi z belci, so med drugim večja revščina, slabši dostop do zdravstvenih storitev, slabša pismenost, pregosta naselja in več zdravstvenih težav (kot je visok tlak), ki so prav tako pogosto posledica slabših življenjskih pogojev. 

Opozorila pred dramatičnim porastom revščine

Pandemija covida-19 bo sprožila eno največjih globalnih gospodarskih kriz od leta 1870 in bi lahko povzročila dramatičen porast revščine po svetu, opozarja Svetovna banka. Ukrepi za preprečevanje širjenja virusa bodo namreč prizadeli okoli 90 odstotkov od 183 gospodarstev, saj bodo skoraj vsa zaznala padec BDP v letošnjem letu. Marsikje namreč podjetja in celotni sektorji še vedno stojijo, čeprav si države prizadevajo za sproščanje ukrepov in za ponovni zagon gospodarstva. 

Prihodki na posameznika naj bi se v globalnem povprečju letos zmanjšali za okoli 3,6 odstotka, najmanj 60 milijonov ljudi pa naj bi zapadlo v hudo revščino, svari Svetovna banka. Strokovnjaki opozarjajo, da jo bodo najslabše odnesli tisti, ki so bili že zdaj odrinjeni na rob družbe. Prav zato so vse glasnejši pozivi k drugačni, boj vključujoči in enakopravni družbi.  

Globalna pandemija je pokazala, kako zelo smo povezani in odvisni drug od drugega, zato moramo vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal še boljšo globalno sodelovanje. "Potrebujemo spremembo miselnosti, odmik od kratkoročnega v dolgoročno razmišljanje, premik iz delničarskega kapitalizma v deležniško odgovornost. Okoljsko, družbeno in upravljanje z dobrinami morajo biti merljiv del korporativne in vladne odgovornosti," pravi Schwab.