Botanični vrt Univerze v Ljubljani je del globalnega varstva rastlin, ki deluje na lokalni in regionalni ravni. Do leta 2020 so tako v njihovi trajni semenski banki (kjer je seme shranjeno na –20 stopinj) shranili semena, ki obsegajo več kot 20 odstotkov vrst naše domače flore z znanim izvorom. V semenski banki so shranjeni tako endemiti kot ogrožene rastlinske vrste in vrste, ki imajo v Sloveniji klasično nahajališče.  

Zakaj je semenska banka pomembna? 

Semena, ki jih hranijo v semenski banki, so izredno dragocena. "Če bi določena rastlinska vrsta izginila iz narave, so dotična semena tista, iz katerih bi lahko to rastlinsko vrsto vzgojili in jo nato ponovno naselili na naravno rastišče," nam zaupata dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak.

Zbiranje semen poteka vse od zgodnje pomladi, ko semenijo prve rastlinske vrste, pa vse do jeseni, ko semenijo zadnje. Semena nabirajo tako v zbirki botaničnega vrta kot v sami naravi: "Dozorele plodove ali semena naberemo v vrečke, ki jih označimo z imenom rastlinske vrste. Pobrane plodove in semena nato do konca posušimo v suhem in toplem prostoru. V zimskem času jih tudi očistimo plev in ostalega rastlinskega materiala, da jim zmanjšamo prostornino." Semena nato shranijo v papirnatih vrečkah, ki jih pospravijo v lesene omare. Semena rastlinskih vrst, katera so bila nabrana v naravi, pa shranijo v stekleničkah v zamrzovalnikih v trajni semenski banki: "Na stekleničkah pa je zabeleženo tudi rastišče vrste v naravi, kjer smo nabrali semena. Predvsem nabiranje semen vrst, rastočih v naravi, vzame zelo veliko časa, prav tako pa je treba tudi zelo dobro poznati rastlinsko vrsto in kako je le-ta videti v stanju, ko semeni." 

Semena se lahko hrani zelo dolgo, več sto let ali celo tisoč. Tako je znan tudi primer, ko so uspešno kalili semena žit, shranjenih v faraonovi grobnici, ali pa semena vrste Silene stenophylla, ki so bila zamrznjena v permafrostu 32 tisoč let. 

Najbolj dragocena semena, ki jih hranijo v semenski banki, so semena slovenskih endemitov, še posebej Fleischmannovega rebrinca (Pastinaca sativa var. fleischmanni). Omenjena vrsta je v naravi namreč že izginila: "V prvi polovici 19. stoletja so jo še našli na griču Ljubljanskega gradu, a je od tam žal izginila. Še pravočasno je bila prinesena v Botanični vrt, v katerem se je tudi ohranila. Vsako leto tako poberemo njena semena in jih shranimo. Fleischmannov rebrinec pa smo leta 2011 uspešno reintroducirali nazaj na območje Ljubljanskega gradu, in sicer na grajsko dvorišče v bližini trte." 

Ni pa pomembna samo hramba semen, ampak tudi mednarodna izmenjava semen 

Tako letno Botanični vrt izmenja semena z več kot 100 botaničnimi vrtovi po svetu, kamor pošljejo od 1000 do 2000 vrečk s semeni. Največje povpraševanje je po rastlinskih vrstah, katerih semena so nabrana v naravi. "Leta 2013 smo sodelovali v projektu z Milenijsko semensko banko Royal Kev  Gardens, za katero smo nabrali semena 100 različnih rastlinskih vrst s seznama ogroženih in redkih vrst ter endemitov. Tako smo lani botaničnemu vrtu Royal Kew Gardens za njihovo ponovno naselitev ene izmed kukavičevk (rdečo naglavko) prispevali semena. Sporočili so nam, da so le naša semena kalila. Tako bo v Angliji z rastlinskim materialom iz Slovenije ponovno okrepljena naravna populacija rdeče naglavke."

Izmenjava semen z botaničnimi vrtovi je pomembna tudi zato, ker se po potrebi genetski material (če v izvorni državi ni več prisoten) zopet lahko vrne nazaj v izvorno deželo – gre torej za dvojno zavarovanje rastlinskih vrst. 

V letu 2018 pa so skupaj s kolegi iz Royal Gardens Edinburgh skupaj nabrali več kot 160 vrst semen naše flore za njihovo semensko banko ter predstavitev flore Slovenije v njihovih štirih vrtovih. "Letno tako izmenjamo semena z več kot 100 botaničnimi vrtovi po svetu, kamor pošljemo od 1000 do 2000 vrečk s semeni. Največje povpraševanje je po rastlinskih vrstah, katerih semena so nabrana v naravi."

Poleg hrambe in izmenjave semen, pa Botanični vrt skrbi tudi za monitoring nekaterih ogroženih in redkih vrst ter hkrati aktivno varuje vrste – tako na nadomestnem rastišču (ex-situ) kot v naravi (in-situ). 

Zgodovina 210 let starega vrta tako priča, da vrt že od samih začetkov skrbi za varstvo domače flore, ki jo predstavlja svetu, in to počne aktivno in uspešno tudi v sedanjem času. Zato je zelo pomembna njegov vpetost v globalno varstvo na lokalni in regionalni ravni, saj poleg 5000 rastlinskih vrst na nadomestnem rastišču, v semenski banki z več kot 16.000 enotami čuva še mnogo večji del rastlinskih vrst.