Buče so bile prvič najdene v Ameriki, predvsem na območju Srednje Amerike in Mehike. Indijanci so nato bučna semena prenesli v druge dele Severne Amerike. Buče so narezali na dolge trakove in jih pražili na ognju. Uporabljali so jih tudi v domu, v preproge so namreč tkali posušene trakove buč. Ko so kolonisti prispeli v ZDA, so buče prav tako začeli uporabljati za hrano, zaradi vpliva irskih priseljencev pa je buča postala osrednji del noči čarovnic, ki jo praznujejo 31. oktobra. 

Tako zgodovina buč in njihova uporaba na noč čarovnic vsebuje mešanico zanimivih dejstev in keltske folklore. Zgodnji irski priseljenci v ZDA so namreč prinesli tradicijo izdelave latern na noč čarovnic.  

Po irski folklori naj bi bil Jack kovač, ki je večkrat prevaral hudiča. Zgodba tako pravi, da so Jacka po smrti zavrnili tako v nebesih kot v peklu. Ko mu je hudič zavrnil vstop v pekel, pa mu je podaril žareče oglje. Jack je izdolbel repo, vanj potisnil žerjavico in si tako osvetlil pot. Irci so se te zgodbe vsako leto spomnili tako, da so v repo rezljali strašljive obraze, notri pa postavili kos žerjavice. Preseljeni Irci v ZDA pa so hitro ugotovili, da so bile buče lažje dostopne in so bile boljše laterne kot repa. Sčasoma pa je žerjavico zamenjala sveča. 

Noč čarovnic je v ZDA velik praznični dogodek, ki ga mnogi obeležujejo kar cel oktober, tako je nek navdušenec postavil kar bučno vas, ki jo sestavlja več kot 90 tisoč različnih buč. 

Preberite še: