Obrezovanje dreves spada med najpomembnejše postopke vzdrževanja dreves, če si želimo, da bo naše drevje, pa naj si bo govora o jablani, hruški, češnji ali pa morda figovcu, bogato obrodilo. Velikokrat v šali pravimo, da ne razumemo, zakaj moramo tako pazljivo in skrbno ravnati z našimi rastlinami in z našim drevjem, če pa se v naravi zdi vse tako zelo preprosto. 

Zakaj moramo obrezovati drevje?

Dejstvo je, da moramo našim sobnim rastlinam, kot tudi za našemu drevju nameniti posebno skrb iz preprostega razloga - urejamo jih tako, da strukturirano in celovito sovpadajo v estetiko našega doma in njegove okolice. Drevje navadno obrezujemo zaradi plodov in uspevanja, dodaten razlog pa je, da oblikujemo veje in samo krošnjo tako, da ne moti našega doma, vrta in denimo terase.  

Obrezovanja dreves se moramo lotiti z razumevanjem biologije drevja. Nepravilno obrezovanje lahko povzroči trajno škodo ali celo skrajša življenjsko dobo dreves, a brez skrbi, z razlogom pravijo, da nam drevesa vse oprostijo. 

Kdaj moramo obrezovati drevje?

Večino rutinskega obrezovanja, kjer odstranjujemo šibke, obolele ali odmrle dele drevesa, lahko opravimo kadarkoli med letom. Praviloma je nadaljnja rast in zapiranje ran na drevesu hitrejše, če obrezovanje opravimo pred spomladansko rastjo. 

Nekaj bolezni dreves se lahko širi, ko obrezovanje ran omogoči dostop do povzročiteljev bolezni. V času aktivnih prenosov ne bi bilo treba obrezati občutljivih dreves. Pomembno je poudariti, da odrasla drevesa tudi ne potrebujejo toliko obrezovanja in oblikovanja kot mlada drevesa, ki šele začenjajo uspevati. Več si lahko preberete tukaj:

Kaj narediti, če drevo preveč porežemo, ali pa ga celo poškodujemo?

Medtem ko nekatere rastline potrebujejo več obrezovanja kot druge, na splošno velja zlato pravilo, da ne smemo obrezati več kot 15 do 20 odstotkov krošnje drevesa. To pravilo se moramo pri obrezovanju dreves ali pa oblikovanju drugega rastlinja vedno držati! Če je prišlo do situacije, da so drugiali pa ste vi sami, vaše drevo preveč obrezali, je pomembno, da vemo, kakšne vrste drevo imamo. Nekatero grmičevje je mogoče posekati do tal in bo ponovno zraslo, kot da se ni nič zgodilo - denimo grm maline. 

Drugo drevje lahko, v primeru, da ga preveč obrežemo, začne tako rekoč počasi umirati. Kako vemo, kaj pričakovati glede na vrsto in velikost drevesa? Ne glede na to, ali govorimo o hrastu, jablani, češnji ali pa figovcu, bodite potrpežljivi. Kot verjetno že veste, vsako drevo je unikatno, kot smo unikatni ljudje. Če veje drevesa pred obrezovanjem niso bile izjemno šibke ali bolne, celotno drevo pa je bilo v dobrem stanju, je vsekakor velika verjetnost, da se bo drevo, ne gleda na trenutno stanje krošnje, opomoglo in imelo priložnost za novo rast. Pomembno pa se je nečesa zavedati. Zelo verjetno ne boste videli novih cvetov ali plodov v prvem ali celo drugem letu po množičnem obrezovanju. 

Če je prišlo do situacije, ko ste preveč obrezali ali popolnoma odrezali le nekaj vej, lahko pričakujete hitro 'okrevanje', v primeru, ko odrežemo večji del drevesa in ga s tem bistveno bolj ranimo, drevo rabi veliko več časa, vsekakor pa je dejstvo, da se v večini primerov, večina dreves s časoma opomore in na novo zaraste tako veje kot plodove. Ne škodi niti, če glede na svoj drevo, vrsto in stanje, v katerem je, pridobite dodatno mnenje strokovnjaka, ki vam bo znal svetovati, kako in kaj. 

Vaše drevo se borilo za okrevanje, tako rekoč brez svojih vej, zato mu malo pomagajte. Zalivajte ga, ko je suho (in tik pred zimo). Ko pride do nove rasti, bo tehnika obrezovanja, imenovana redčenje, pomagala izravnati krošnjo in ohraniti močne glavne veje drevesa. Ne delajte iste napake dvakrat! Dolgo bo trajalo, da bo vaše drevo spet videti dobro, potem, ko je enkrat preveč obrezano! In še nasvet za konec - drevo je bolje obrezati premalo, kot preveč!