"Značilnost izvlečka njivske preslice je njeno protiglivično delovanje. Njivska preslica vsebuje veliko kremena, ki izboljšuje kvaliteto rastlinskega tkiva, vendar je treba biti pri njeni uporabi v času rastne dobe previden, ker lahko osuši zemljo in rastline. V takšnem primeru jo uporabimo skupaj z vrbo in koprivo," je zapisal Kmetijsko gozdarski zavod Celje. 

Na vrtnarskih površinah se je njivska preslica izkazala kot dobra preventiva pri fižolovi rji, krompirjevi in paradižnikovi plesni, bakterijskih boleznih in solatnih glivičnih obolenjih. Na ozimnem žitu pa je koristna na začetku jesenske sezone.

Poganjke njivske preslice je treba nabirati v času njene zrelosti, to je med koncem junija ter začetka avgusta, ko doseže maksimalno vsebnost kremena.

Prepričani moramo biti, da naberemo pravo preslico

Njivsko preslico (Equisetum arvense) lahko prepoznano po stožčastem steblu. Kot vse preslice ima tudi njivska dvoje ločenih poganjkov. Plodni poganjki so rjavi in imajo na vrhu trosni klas, sterilni poganjki brez trosnega klasu pa so zeleni. Plodni poganjki poženejo prvi, so rjave barve in ne vsebujejo klorofila. Sterilni poganjki poženejo kasneje, ko so plodni že odmrli in rastejo celo poletje do prve jesenske zmrzali.

Sterilni poganjek je 20-80 cm visok, in ker vsebuje kremen, je na dotik grob. Zgornji del zunanjega obsega je razdeljen na 8-12 vretenc. Vejice se ne povesijo, so polne in  v prerezu štiristranične.  

Zaradi nevarnosti zamenjave z močvirsko preslico (Equisetum palustre), ki je strupena se je pri nabiranju priporočljivo izogibati močvirnatim travnikom. Strupene vrste preslic pa imajo v nasprotju z njivsko preslico hkrati obe vrsti stebel ali pa imajo na steblih z vejicami klase.

Rastlina je učinkovita le eno leto po nabiranju, zato si ne delamo prevelikih zalog. Sterilni poganjki se uporabljajo tako sveži kot posušeni.

Priprava škropiva

Rastline prelijemo z deževnico (ponavadi se uporablja en kilogram sveže ali 150 gramov posušene preslice na 10 litrov vode). Če jo namočimo v vodo že en dan prej, se njen učinek poveča.  Namočeno preslico segrevamo, dokler se ne pričnejo tvoriti mehurčki, nato naj pokrito rahlo vre 40 minut. Izvleček nato ohladimo in filtriramo toliko časa, da dobimo raztopino, ki je podobna čaju.  

Nerazredčen izvleček lahko hranimo v temni steklenici v hladnem in temnem prostoru, več tednov. Nastal izvleček razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5.

Čaj iz preslice lahko uporabljamo že spomladi kot preventivo, pa vse do pozne jeseni. Če uporabljamo preparat prepogosto (več kot desetkrat na istem posevku), lahko to povzroči povečano neravnovesje v zemlji, ki si mora zgraditi svojo lastno floro gliv.