"V času poletnega zatišja, ko govorimo o času kislih kumaric, smo preverili, kako je s pridelavo in predelavo te zelenjave v Sloveniji," so javili s Statističnega urada Republike Slovenije. 

SURS se je tako potopil v številke in statistiko in ugotovil, da je kumare za vlaganje, namenjene tržni pridelavi, lani gojilo 228 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji na skupno skoraj 11 hektarjih. Pridelovalci so tako lani pridelali 849 ton te priljubljene zelenjave, kar je za skoraj 43 odstotkov manj kot v 2005, ko so jih pridelali 1.485 ton (to je bilo največ po letu 2001).  

Slovenija tako veliko več kumaric uvozi kot izvozi. V 2019 je uvozila 71-krat več svežih (ali ohlajenih) kumaric, kot jih je izvozila (uvoženih je bilo 563 ton, izvoženih pa 8 ton).  

Prodaja kumaric na tržnicah se manjša, cene so čedalje višje 

Pogledali pa so tudi prodajo kumaric na tržnicah. Kumar za vlaganje iz lastne pridelave se tako proda čedalje manj, njihova cena pa narašča. V letih 2003–2019 je bila največja količina kumar za vlaganje iz lastne pridelave prodana na tržnicah leta 2008, in sicer skoraj 40 ton. Najvišjo povprečno ceno za kilogram – v prej omenjenem obdobju, so tako dosegle v lani (2,86 EUR), medtem ko je bila najnižja cena leta 2004, in sicer 1,29 EUR na kilogram.