Paradižnik, ki je dozorel na rastlini, ima boljši okus, a ko pride jesen in se nočne temperature spustijo, paradižnik težje zori in tako nam ostanejo zeleni paradižniki, s katerimi ne vemo, kako in kaj. Če so paradižniki zeleni, a polne velikosti, izberite enega izmed njih, ga prerežite in si oglejte semena. Če jih obdaja sluzasta snov, potem so pripravljeni, da bodo dozoreli. Če pa tega ni, najdite okusen recept, kjer lahko uporabite zelene paradižnike. 

Če je za paradižnik še možnost, da bo dozorel, potem poskrbite, da bo rastlini dovolj toplo. Rastlino ovijte in tako ustvarite nekakšno toplo gredo – to še posebej dobro deluje za pol rdeče paradižnike, ki potrebujejo le zadnji potisk. Nekateri paradižnike zavijejo v časopisni papir in jih pustijo dokler ne dozorijo. Če so v loncih, se prepričajte, da so na čim bolj sončnem in zaščitenem kotičku. 

Kot piše strokovnjak za paradižnik Craig LeHoullier v svoji knjigi Epic Tomatoes: "Čeprav bodo dosegli polno barvo, sta okus in tekstura zeleno nabranih v notranjosti zrelih paradižnikov običajno slabša od zorjenih na rastlini." Torej, če se le da, pustite paradižnik na rastlini. 

Druga teorija pravi tudi, da bodo plodovi bolje dozoreli, ko so še v rastlini, četudi niso več v zemlji, kot pa če jih poberete. Torej, če morate rastlino umakniti z grede ali polja, jo potegnite iz prsti, otresite prst s korenin (ali jo odrežite, če želite) in rastlino nekam obesite – nekateri ljudje odrežejo tudi liste. Mesto, kjer bo rastlina visela, naj bo zračno, a zaščiteno pred vetrom in hladom, je še priporočil The Guardian. 

Shramba kjerkoli, razen v hladilniku 

Ko je enkrat paradižnik pobran z rastline, je v hladilniku najslabše mesto, kjer lahko hranite nezrel paradižnik. Kot poudarja James Wong v svoji knjigi Grow For Flavor, "paradižnik, shranjen pod 10 stopinjami, se dramatično zaustavi v kemijskih reakcijah, ki so odgovorne za njihov okus". 

Pri dozorevanju katerega koli sadja je etilen vaš prijatelj. Ta plinasti rastlinski hormon proizvaja vse sadje. Paradižnik tako položitev v papirnato vrečko, kartonsko škatlo ali lesen predal z zrelo banano ali jabolkom – toda pred tem odstranite poškodovano ali obolelo sadje, ki bo začelo gnilo in jih redno preverjajte. 

Kaj pa naslednje leto?  

Če želite tudi naslednjo sezono nadaljevati pridelavo paradižnika, razmislite o pridelovanju sort paradižnika, ki hitreje zorijo, ali pa sort, ki dobro zorijo tudi, ko je konec sezone – ali pa namerno gojite zeleni paradižnik.  

Ne pozabite, da so zeleni paradižniki zelo podcenjeni kot sestavina v kuhinji. Čatni iz zelenega paradižnika je zelo okusna jed. Potem je tukaj zelo okusna omaka (salsa verde) iz zelenih paradižnikov, pa ocvrti zeleni paradižniki ter vložena zimska solata iz zelenih paradižnikov. V mislih imejte le, da zelene paradižnike toplotno obdelate, ker zeleni del vsebuje solanin, ki bi lahko povzročil prebavne motnje, a le, če ga zaužijete veliko. 

Možnosti je veliko, tako da ne obupajte, ko se bo paradižnik odločil, da je konec sezone.