Pogovarjali smo se s Katjo Malovrh, mag. pouč. biologije iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, o tem, katere sobne rastline se najlažje razmnožuje s potaknjenci: "Najlažje se razmnožuje razne scindapsuse, tudi nekaj vrst in sort filodendronov je takšnih. Tudi izjemno priljubljene monstere in rafidofore se da z lahkoto razmnoževati s stebelnimi potaknjenci." Z listnimi potaknjenci pa se lahko razmnožuje razne begonije in peperomije. Tudi tradeskancije, ki jih je kar nekaj, se z lahkoto razmnožuje s stebelnimi potaknjenci, saj se zelo hitro ukoreninijo.  

Najbolje je, da potaknjence pripravimo v spomladanskem in jesenskem času, ko temperature niso ne visoke ne nizke. Potaknjencev pa ne pripravljamo v času, ko matična rastlina cveti. 

Kakšna so pravila, ko se lotimo rezanja rastlin? 

Seveda je najprej smiselno vzeti kvalitetne vrtnarske škarje. Škarje naj bodo čiste oziroma sterilne, saj se lahko v primeru, da so okužene, pri rezanju rastlin zgodi, da okužbo prenesemo na odrezani del in matično rastlino, tako da pride do širjenja gnilobe. "Kadar pripravljamo stebelne potaknjence, zmeraj gledamo, da pustimo node oziroma kolenca – iz tega namreč potaknjenec dela nove korenine. Pri listnih potaknjencih, ki so brez listnega peclja, pa liste režemo pri listnih žilah – tu bodo namreč poganjale korenine. Pri listnih potaknjencih s pecljem je najboljše, da utrgamo listni pecelj čim bolj pri steblu." 

Kaj je najboljši medij za koreninjenje – voda, mah, prst? 

Mnenja in izkušnje glede medija so različne, razloži Katja: "Nekateri najrajši koreninijo v vodi, kjer imajo potaknjence ves čas na očeh, drugi v mahu ali prsti. Ukoreninjanje v vodi je najboljše zato, ker imamo korenine potaknjencev ves čas na očeh. Tako lahko opazujemo, kaj se s koreninami dogaja, in pravočasno ukrepamo." Seveda pa je treba potem rastlino presaditi v primerno prst.

Nekateri pri koreninjenju uporabljajo tudi rastni hormon: "Rastni hormon pospeši ukoreninjanje, včasih pa žal pospeši tudi gnitje, zato je treba z njim ravnati zmerno." Rastni hormon je primeren za lesnate rastline, kot so fikusi, manj pa za nežne zelnate rastline, kot so recimo tradeskancije.  

Sveži potaknjenci so še bolj občutljivi na menjavanje temperature kot njihove matične rastline, zato naj bo temperatura kar se da stabilna. Potrebno je tudi zelo preudarno zalivanje, saj lahko hitreje zgnijejo. Prst, v katero dajemo potaknjence, pa naj bo bolj rahla kot za odraslo, ukoreninjeno rastlino.  

Preberite še: