Voda je sestavni del tako nas kot rastlin. Poleti, ko je vroče, je oboji potrebujemo več. 

Jutro in večer 

Rastline je najbolje zaliti zgodaj zjutraj, ko še ni vroče. Tako lahko vodo vsrkajo, preden zaradi vročine izpari. Nikoli ne zalivamo, ko je sonce močno. Kantico za zalivanje lahko zopet v roke vzamemo zvečer, ko se shladi. 

Voda, voda, voda 

Če rastlina ne dobi dovolj vode, je to zanjo še ena stresna okoliščina. Balkoni in okna, ki so obrnjena na jug ali zahod, imajo močnejše sonce, zaradi česar moramo rastline v tem delu bolj zalivati. Na vrtu lahko bolj razvejajo svoje korenine, s čimer pridobijo večji dostop do vode. V cvetličnem koritu je njihov dostop omejen. Tako moramo pozorno spremljati stanje prsti in jo zaliti, ko postane suha. Različne rastline imajo lahko nekoliko drugačne potrebe, toda ko je vroče, lahko posplošimo, da vse potrebujejo več vode. Zalivamo obilneje in počasi, s čimer dosežemo, da se vsa prst namoči. A voda ne sme zastajati. Odcediti se mora v podstavek, sicer lahko začnejo gniti korenine.

Ko nas kakšen dan ni 

Če ne moremo ob pravem času zaliti rastlin oziroma nas skrbi, da ne bodo imele dovolj vode, lahko poskusimo podstavke prekriti s plastjo kamenčkov. Na te plasti nato položimo cvetlične lonce. Ko se voda po zalivanju odcedi, ti ne bodo stali v vodi, kar bi lahko povzročilo gnitje korenin. Če bi rastlina potrebovala vodo, pa bi do nje še vedno lahko prišla.   

Opekline 

Kot naša koža, ko je sonca preveč, postane rdeča, lahko listi rastlin pobledijo in na koncu postanejo rjavi. Celo puščavski kaktusi lahko dobijo opekline, če so se navadili živeti z manj sonca, nato pa jih naenkrat prestavimo nekam, kjer je žgoče. Rastlino bi morali postopoma privajati na večjo izpostavljenost soncu. Med vročinskim valom jim lahko pomagamo tako, da jih umikamo v senco oziroma del balkona ali domovanja, kjer je sonce šibkejše. Rastlina lažje kljubuje tudi, če ima dovolj vode.

Senca 

Ko bo vroče, jo bomo verjetno iskali zase, zatorej jo poiščimo še za rastline, naše sostanovalke v cvetličnih koritih. Na balkonu jim lahko odpremo sončnik oziroma jim kako drugače naredimo senco, v notranjih prostorih lahko spustimo rolete, jih odmaknemo stran od oken. Na balkonu lahko viseče rastline ali vzpenjalke mečejo senco rastlinam, ki so na tleh. Cvetlična korita lahko postavimo skupaj tako, da večje rastline delajo senco manjšim. 

Stres 

Prav je, da razumemo, da vročina rastlinam predstavlja stres. Vsekakor ga bodo poskušale preživeti in mi jim lahko pri tem pomagamo. Lahko skrbimo, da imajo dovolj vode, lahko jih zaščitimo pred premočnim soncem. Dobro je tudi, da se izogibamo obrezovanju, ki predstavlja dodaten stres. Enkrat tedensko poberimo odcvetele dele, sicer pa, kolikor lahko, rastline v času vročine pustimo pri miru. List, ki trenutno deluje ovenel, bo morda, ko se temperatura spusti, oživel. Ko je v stresu, je rastlina sicer lažja tarča škodljivcev, prej lahko zboli.  

Notranji prostori 

Ne le sonce, celo klima lahko hitreje izsuši prst, zato moramo tudi v klimatiziranem, torej hladnem domovanju budno spremljati njeno stanje. Rastline, ki imajo rade vlažno okolje, poleg zalivanja potrebujejo redno pršenje. Prostore zračimo zjutraj in zvečer, ko je hladno.  

Tako kot se v vročini ljudje počutimo slabše, se tudi rastline, zato je to čas, ko potrebujejo več naše pozornosti.