Jajčne lupine

Bogate so s kalcijem, hranilom, ki ga rastline potrebujejo za bujno rast. Poleg tega vsebujejo še manjše količine kalija, fosforja in magnezija. 

Ko pri kuhanju in peki uporabite jajca, lahko lupine shranite. Sperite jih in zdrobite. V vodi jih namakajte več dni in jih na koncu precedite. Dobili boste vodo za zalivanje, v kateri bo nekaj prej omenjenih koristnih hranil. Takšno vodo lahko za zalivanje uporabite vsak teden ali le tedaj, ko so jajčne lupine na voljo. Če bi radi jajčne lupine vmešali v zgornjo plast prsti, je najbolje, če jih ne le zdrobite, temveč zmeljete. Tudi sobne rastline lahko gnojite s kompostom. Ravno tako je bolj učinkovito, če mu dodate kar mlete jajčne lupine, nikakor pa ne celih, saj se počasi razkrajajo.

Kompost je dober način naravnega gnojenja, saj posnema dogajanje v naravi, kjer rastline dobijo hranila s tem, ko se okrog njih razkrajajo različne naravne snovi. Kompost dodajte zgornji plasti prsti. Ne pretiravajte s količino. Pri skrbi za rastline je pretiravanje celo najpogostejša napaka.   Kompost lahko zadržuje vodo. Zato je treba paziti še, da ne zalivamo prekomerno. 

Bananini olupki

Z bananami zaužijemo mineral kalij, ki se nahaja tudi v olupku. Koristi tako nam kot rastlinam. Poleg tega vsebujejo olupki še manjše količine dušika, forforja in magnezija.  Lahko jih nasekljate na majhne koščke in vmešate v zgornjo plast prsti. Lahko jih zmeljete z vodo in dobite tekoče gnojilo. Z njimi lahko obogatite kompost. Prispevali bodo predvsem kalij. To je morda najboljši način za njihovo rabo, saj ne vsebujejo vseh hranil, ki jih rastline potrebujejo.  Bananini olupki, ki se razkrajajo, bi sicer lahko v vaš dom privabili več mrčesa. Za povrh jih raje ne uporabljajte za gnojenje užitnih rastlin. Pogosto vsebujejo ostanke pesticidov, ki bi tako lahko končali v vaši prehrani.

Kavna usedlina

Bogata je z dušikom, še enim hranilom, ki rastlinam koristi. Vsebuje nekaj kalija in fosforja. Prst pri vrhu nekoliko zrahljajte in tako zmešajte s kavno usedlino. Ne bo dobro, če se bo ta le strdila na vrhu prsti. To nujno preprečite. Zopet lahko pripravite vodo za zalivanje. Kavno usedlino v vodi namakajte več dni. Vsak dan vsebino premešajte in jo na koncu precedite. Dobite vodo, v kateri je nekaj hranil.

Če pa bi kavno usedlino vmešali v samo prst, pa bi morali dodati dušikovo gnojilo, pravijo na strani univerze Oregon State University. Spodbudila naj bi razraščanje mikroorganizmov, ki porabljajo dušik, zato tega spet ne bi bilo dovolj za rastlino. Na strani univerze so se dotaknili še razširjenega prepričanja, da kavna usedlina prst naredi kislejšo. To naj ne bi držalo. Medtem ko je pH kave res kisel, je pH kavne usedline bolj nevtralen (med 6,5 in 6,8). Vsekakor tudi kavna usedlina sodi v kompost. Prispeva dušik. Ker pri kompostu različne snovi nudijo različna hranila, je njegova prednost, da se njihova razmerja uravnotežijo. Ni denimo preveč dušika, a premalo drugih hranil. 

Kdaj dodati gnojilo?

Ko ste rastlino presadili, gnojila ne potrebuje, saj ima novo prst, ki je polna hranil. Sčasoma jih rastlina porabi in potrebuje nova. Z dognojevanjem tako počakajte vsaj dva meseca, sicer pa dodatek hranil rastline potrebujejo spomladi in poleti, torej v času rasti.

Prednost naravnih gnojil je vsekakor, da so brezplačna in da predstavljajo še en način uporabe snovi, ki jih že imamo doma in bi sicer takoj romala med odpadke. Toda ne pričakujte čudežev. Opazujte, kakšen je odziv rastlin. Jim gnojilo ustreza? Imate občutek, da bolje uspevajo? Ali naenkrat opažate znake, da jim nekaj ni všeč? Upoštevajte njihova sporočila.