A to ne pomeni, da ne opazijo spremembe letnega časa in da ne potrebujejo priprave na hladnejši del leta. 

Presajanje 

Medtem ko je pomlad najboljši čas za presajanje, je oktober še zadnji trenutek, ko lahko presadite rastlino, če opazite, da potrebuje več prostora.  

Obrezovanje 

Oktober je tudi zadnji mesec, ko rastline še lahko obrežete. Med novembrom in februarjem jih je bolje pustiti pri miru. Ker takrat upočasnijo svojo rast, si bodo po presajanju ali obrezovanju težje opomogle. 

Odstranite porumenele ali porjavele liste. Če je porumenel ali porjavel le del, odrežite samo tega. Rastline lahko obrežete, da bi spodbudili njihovo rast ali da bi spremenili njihovo obliko. Vendar ne odrežite stran več kot 20 odstotkov rastline.  

Svetloba 

Ko nastopi nov letni čas, se spremeni svetloba v vašem domu. Poleti ste morali rastline umikati s premočnega sonca, sedaj jih boste morali morda primakniti bližje k oknom, morda celo k tistim na južni in zahodni strani, ki imajo več svetlobe. Vsakič, ko se spremeni letni čas, bi morali analizirati svetlobne pogoje in rastline premakniti na mesta, kjer menite, da bo njihovo počutje optimalno. Prav tako jih redno obračajte, da bodo vsi deli približno enako dolgo obrnjeni proti oknom. Pazite, da zjutraj, ko greste v službo, ne pozabite dvigniti rolet. 

Visoke temperature 

Poletja je konec, a jeseni in pozimi lahko sobne rastline še vedno pestijo previsoke temperature. Umaknite jih stran od virov toplote, kot so radiatorji, pečica, kamin ... Prav tako se ne bodo dobro počutile kjer koli, kjer je prepih (denimo zraven vrat, ki jih pogosto odpirate).  

Druga težava, ki jo prinese ogrevanje, je suh zrak. Nekateri v plastenko s pršilom nalijejo vodo in rastline pršijo. Toda to ni rešitev, saj voda prehitro izhlapi. Rastline bi morali pršiti večkrat dnevno in večina nima niti toliko časa niti toliko volje. Učinkoviteje je rastline premakniti v prostor, kjer imate vlažilec zraka. 

Če tega nimate, vzemite večji pladenj, ki ne spušča vode. Nanj zložite kamenčke. Vlijte vodo. Ne sme je biti preveč. Ko v pladenj položite sobne rastline, spodnji deli loncev ne smejo plavati v vodi. Te mora biti le toliko, da prekrije spodnji del kamnov. Izhlapevala bo in vlažila zrak. Cvetlične lonce lahko v pladenj položite brez podstavkov, saj bo vodo ob zalivanju ujel pladenj.  

Lahko tudi več rastlin postavite skupaj. V sredini naj bodo tiste s tanjšimi listi, ki so na suh zrak bolj občutljive. Okoli njih naj bodo tiste z debelejšimi, ki so manj občutljive. Same rastline ravno tako oddajajo vlago, in če stojijo skupaj, je v tem delu prostora vlage več. To lahko še posebno koristi občutljivim vrstam. 

Lahko imate rastline tudi v kopalnici ali kuhinji, kjer je zaradi prhanja in segrevanja vode v zraku več vlage. 

Voda 

Splošno pravilo je, da v hladnejšem delu leta rastline potrebujejo manj zalivanja. Ker se rast upočasni, ker je manj svetlobe in ker so temperature nižje. Toda zaradi ogrevanja so sobne rastline lahko še vedno izpostavljene višjim temperaturam, za povrh jih lahko muči suh zrak. Posledično lahko potrebujejo več vode.  

Najbolje jih je opazovati. Vrh prsti je lahko hitro suh, kar še ne pomeni, da je treba rastlino zaliti. S prstom preverite, kakšno je stanje malo globlje. Voda za zalivanje mora imeti sobno temperaturo. 

Rastline se med seboj tudi razlikujejo. Nekaterim ustrezajo višje temperature, druge bi bile bolj zadovoljne, če bi jih premaknili v prostor, ki ga namerno manj ogrevate. Nekatere rastline potrebujejo več, druge manj vode. Nato pa je marsikaj odvisno še od pogojev, ki jih imajo.  

Preberite še: