"Pri nas v tropskem rastlinjaku lahko obiskovalci vidijo vrčnice rodu Nepenthes in Sarracenia. V toplih mesecih lahko v zunanjem delu v terarijih občudujejo tudi verjetno najbolj priljubljeno mesojedo rastlino muholovko (Dionaea muscipula). V terarijih ji družbo delajo tudi vrčnice rodu Nepenthes, mastnice (Pinguicula sp.) in rosike (Drosera sp.)," nam je zaupala Katja Malovrh, prof. biologije iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Botanični vrt pa se ponaša še s čudovito veliko vrčnico rodu Sarracenia. V njihovem barjanskem delu vrta, v sklopu katerega se nahajajo barjanski bazeni, pa lahko obiskovalci, če dobro opazujejo, najdejo tudi slovensko mesojedo rastlino – rosiko (Drosera rotundifolia).

Mesojede rastline prepoznamo po njihovem drugačnem, nenavadnem videzu, še posebej nam padejo v oči njihove pasti. Mesojede rastline namreč živijo v okoljih, kjer je prst revna s hranili. Da bi pridobile vsa potrebna hranila, to nadomeščajo s snovmi iz živali, ki jih ujamejo. Skozi evolucijo so se torej nekoliko prilagodile in postopoma razvile različne pasti. Pasti, s katerimi mesojede rastline lovijo živali, so pravzaprav preobraženi listi. V Sloveniji je primer s hranili revnega okolja recimo Ljubljansko barje.

Dotične rastline so razvile tudi različne metode, kako ujeti hrano: "Privabljanje in lovljenje se razlikujeta med rodovi. Nekatere pasti mesojedih rastlin oziroma njihovi listi vsebujejo razna barvila, nekatere sproščajo feromone, ki zmedejo žuželke. Mastnice in rosike pa recimo živali privabljajo s kapljicami na listih."

Pri lovljenju pasti mesojedih rastlin delimo na aktivne in pasivne pasti. Aktivna past, kot že izraz pove, pomeni, da se bo rastlina premikala. Muholovke (Dionaea sp.) imajo primer aktivne pasti, saj se ob dotiku past takoj zapre. Listne krpe imajo namreč pri muholovki na površini tri dlačice, ki zaznajo gibanje. Neaktivno past pa ima mastnica, pri kateri se žival ujame na lepljivo površino lista, rastlina pa se ne premika. Veliko ljudi napačno misli, da imajo tudi vrčnice aktivno past in zapirajo svoje vrčke. Toda pri vrčnicah se vrčki ne premikajo in ne zapirajo – žuželke v vrček padejo, zaradi gladkih sten pa ne morejo pobegniti niti v primeru, da je vrček odprt.

Tudi Slovenija ima mesojede rastline

Mesojede rastline v Sloveniji so uvrščene na seznam ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst. Najdemo lahko nekaj vrst rosik (Drosera), mastnic (Pinguicula) in mešink (Urticularia).

Mesojeda rastlina kot sobna rastlina

"Mesojede rastline vsekakor niso primerne za začetnike," nam razloži Katja. Toda ob skrbni negi in skrbi bo rastlina lepo živela: "Najprimernejši substrat za njih je šota z mešanico perlita. Previdni moramo biti tudi pri zalivanju, saj je naša voda iz pipe pretrda, zato je priporočljivo zalivati z destilirano vodo ali deževnico." Količina svetlobe in temperatura sta odvisni od vrste mesojede rastline, ki jo imamo doma. Nekaterim namreč ustreza več svetlobe, drugim manj, zato se je ob nakupu smiselno pozanimati, kakšni pogoji so potrebni. Ker mesojede rastline rastejo na vlažnih tleh, je treba skrbeti, da je njihova prst vedno vlažna. Vrčnice so sicer glede vode malce odpornejše, zato bodo kdaj prenesle tudi trenutke, ko jih pozabite zaliti. 

Gnojenje ni potrebno. Pri muholovki lahko celo povzroči propad rastline. Tudi preveč hranjena rastlina lahko namreč umre.

Botanični vrt začetniku priporoča rosiko (Drosera) ali vrčnice rodu Sarracenia: "Vsekakor pa bodo mesojede rastline veliko bolje uspevale v terariju, v katerem jim lahko nudite visoko zračno vlago."

Preberite še: