Kot že vemo, lahko kar nekaj rastlin prispeva k dvigu odpornosti: "Mogoče bi se najprej osredotočili na plodovke in sicer na aronijo, robido, šipek ter rakitovec. Zelo priporočljiva je tudi jerebika, ki ima izjemno veliko vitamina C. Za vitamin D pa lahko poskrbimo z večjim uživanjem zelene zelenjave (brokoli, kodrolistni brokoli ...)," nam zaupa Cvetka Drnovšek iz Društva za zdravilne rastline Zasavje. Doda, da imajo vsi temno rdeči sadeži, tudi grozdje, zelo pozitiven učinek na telo: "Naj samo opomnim, da ima paprika veliko več vitamina C kot limona. Še veliko bolje pa je, če ste jo sami pridelali na vrtu."

Prehlade in gripo navadno spremlja tudi visoka temperatura: "Sama, pa tudi moje prijateljice v Društvu za zdravilne rastline Zasavje, najbolj prisegam na bezeg, brestovolistni oslad, pa lubje vrbe in še kaj bi se našlo. Toda vedno ob tem opozarjamo ljudi, naj dovolijo telesu, da se ob temperaturi malo spoti, in naj temperature ne zbijajo takoj." V društvu si tako po navadi pripravijo domač pripravek v obliki poparka. Naredijo čaj iz brestovolistnega oslada, melise, mete, vrtnice, timijana ali ožepka in to uporabljajo kar namesto aspirina. Toda: "Opozoriti moram na brestovolistni oslad! Tisti, ki so alergični na aspirin, naj se mu izognejo in namesto oslada dodajo kakšno drugo rastlino, na primer bezeg in lipo."

Poleg visoke temperature pa se pojavi tudi boleče grlo ali kašelj. Takrat pridejo v poštev tudi sirupi: "Trpotčev sirup, sirup iz smrekovih vršičkov, sirup iz lučnikovih cvetov. Saj veste, z zdravilnimi rastlinam je približno tako kot z zdravili. Nekaterim koristi to, drugim drugo." Dobre rezultate dosegamo tudi z medom in islandskim lišajem ter rastlinami, ki imajo veliko sluzi: slez, slezenovec. S temi rastlinami pripravljamo hladne namoke (rastlino prelijete s prekuhano ohlajeno vodo). Koristilo pa nam bo tudi grgranje timijanove tinkture – pa tudi na žajbljev čaj seveda ne smemo pozabiti.

Vendar je treba biti pri domačih pripravkih previden: "V društvu vedno sledimo zavedanju, da vse, kar delamo, delamo z ljubeznijo. Vedno moramo paziti, da mešamo res tiste rastline, ki jih poznamo, in sami brez posveta s poznavalcem raje ne izdelujemo pripravkov." Na spletu je veliko, resnično veliko nepravilnih priporočil. Seveda pri uživanju pripravkov, tako kot pri vsaki stvari, ne smemo pretiravati. Najbolj priporočljive so tritedenske kure. Vse rastline, ki jih uporabljamo, pa morajo biti pravilno nabrane in posušene.

V jesenskem času, ko se zemlja počasi umirja, je pravi čas, da naberemo korenine. Na vrtu imamo še kakšne začimbe, ki jih lahko s pridom uporabimo pri pripravi čajnih mešanic – komarček je denimo čudovita rastlina za pripravo jutranjega čaja: "Če mu dodamo še malce galganta, pa dobimo napitek, ki poboža naš trebušček in ga pripravi na 'delovno temperaturo'." Lahko naberemo tudi majaron, origano, timijan, ožep, kraški šetraj in še kaj bi se našlo. Tudi liste melise in mete se še da najti. Ognjič pa ima v tem toplem jesenskem času krasno barvo – z njim lahko okrasimo piškotke oziroma druge sladice.

Kako nabiramo in shranimo zdravilne rastline

"V zdravem okolju, daleč od ponorelega sveta, dopoldan ob lepem sončnem vremenu (ne takoj po dežju) nabiramo najkvalitetnejše rastline." Po biodinamičnem koledarju so najboljši nabirki na dan za cvet oziroma tudi na dan za plod, jeseni pa izkopljemo korenine na dan za korenino. Paziti moramo, da so rastline resnično suhe ter da suhe rastline ohranijo lepo barvo. V primeru, da so črne ali so spremenile barvo, jih raje zavrzimo.

Hramba rastlin je pomemben del upeha pri pripravi čajne mešanice ali kakšnega drugega pripravka. Rastline hranimo v temnih kozarcih oziroma v običajnih kozarcih v temnih prostorih. Tudi v vrečkah iz blaga ali papirja jih lahko shranimo, vendar pazimo, da je prostor suh in zračen – če uporabljate papirnate vrečke, naj bodo te dvojne. "Sama imam nekaj rastlin tudi v škatlah, ki so iz lepenke, ta pa ni prelepljena ali pobarvana. Še nekaj se mi zdi zelo smiselno. Rastline režemo takrat, ko jih potrebujemo. Ne zrežite rastlin takoj, ko jih posušite. Če delate tako, potem rastlinam poberete ogromno njihove 'vsebine', torej učinkovin."

Na polici smo našli staro zalogo zdravilnih rastlin – koliko časa jih sploh lahko uporabljamo oziroma kdaj jih zavržemo?

Skoraj vsi menijo, da rastline po letu dni zavržemo. "'Pehte' – tako se med sabo imenujemo članice, se s to trditvijo ne strinjamo najbolj. Če so rastline pravilno nabrane, sušene, če po letu dni še kar obdržijo lepo barvo in imajo prijeten vonj, jih lahko mirno uporabimo, kajti še vedno imajo veliko učinkovin. Tudi z zelišči ravnamo enako. Če ima na primer komarček – cvet in list – po letu dni še vedno krasen vonj in lepo zeleno barvo, ga z veseljem uporabljam pri peki kruha ali pri pripravi čaja."

Nikoli pa ne zavržemo starih rastlin v koš za smeti. "Zavedamo se, da je narava naša največja dobrotnica, zato se trudimo, da naberemo le toliko rastlin, kolikor ocenjujemo, da jih bomo porabili." Vendar se vseeno zgodi, da rastline ostanejo. Koprivo, njivsko preslico, rman ali žajbelj lahko uporabimo na vrtu, tako da pripravimo razne pripravke za gnojenje in varstvo rastlin. Nekaj ostankov namočimo in z njimi zalijemo rastline, ostalo pa naj raje roma na kompost: "Naravi moramo vrniti, kar smo ji vzeli, in vedno znova in znova nas bo obdarovala s svojimi dobrotami."

Članice društva pa so uredile tudi zeleni kotiček v Zagorju ob Savi, kjer v prijazni naravi ob športnih in otroških objektih počasi ustvarjajo vrt, v katerem se nahaja več kot 130 rastlin, ki jih z veseljem predstavijo ljudem. "Na vrtu gostimo razne dogodke. Priredili smo nagradno tekmovanje, ki se ga je udeležilo večje število zasavskih osnovnih šol ter precejšnje število vrtcev. Vsako leto organiziramo nagradno tekmovanje na temo zdravilnih rastlin; tako otroci pridno rišejo, pišejo recepte, ustvarjajo izdelke. Eno leto so naš vrt okrasili s krasnimi izdelki iz lesa in prispevali veliko ptičjih hišic. Obiščejo nas razna društva ter otroci iz vrtcev, iz osnovnih in srednjih šol. Zanje pripravimo razne delavnice. Naša otroška skupina je vsako leto večja in če pridejo samo naši otroci in vnuki, je veselo, da je kaj. Luštno je na našem vrtu. Vsako leto ga težje obdelamo. Eno leto nas pesti suša, drugo leto je preveč dežja, pa tudi Pehte in Kosobrini smo vsako leto starejši."

V naslednjem letu pa želijo svojemu vrtu dati novo 'dušo', kajti ljudem bi radi pokazali tudi slovensko dediščino. Zato zbirajo zanimive stare izdelke, koše, sode, vozičke, košare, vile, grablje, brane, rala ... "Vse bomo nekako umestili med naše rastline in tudi tako pokazali delček naše dediščine."