Na balkonu je v resnici mogoče pridelovati praktično vse – le zaradi pomanjkanja prostora je običajno treba svoje želje omejiti. Pri večini zelenjave je mogoče najti vrste z nižjo rastjo in manjšimi plodovi.
Sončna svetloba
A obstaja še ena omejitev. Zelenjava za uspešno rast potrebuje dovolj neposredne sončne svetlobe. Balkon, ki je najbolj primeren za vrt, je s soncem obsijan vsaj šest ur dnevno. Med zelenjavo, ki prav gotovo ne bo dobro uspevala, če bo večino časa v senci, sodijo: paradižnik, kumare, paprika, rdeča pesa, bučke ... Po drugi strani zeleni listnati zelenjavi (solata, ohrovt, špinača, rukola ...) pogosto zadostuje manj neposredne obsijanosti s soncem pa tudi brokoli se najverjetneje ne bo pritoževal, četudi bo bolj zadovoljen z več kot šestimi urami. A vsaj tri ure sonca bi tudi te rastline morale prejeti. Morda pa imate kakšno okensko polico, ki ima sončno lego in je dovolj velika za nekaj loncev z manjšo vrsto paradižnika?
Vročina
Četudi rastline potrebujejo neposredno obsijanost s soncem, jim lahko škodi poletna pripeka. Prednost vrta na balkonu je, da je lonce in korita mogoče premikati. V času najhujše vročine tako, če je le mogoče, vendarle umaknite zelenjavo v senco.
Zalivanje
Ker imajo rastline v loncih in koritih omejen prostor, je treba biti pri zalivanju pozornejši kot pri vrtu, ki se nahaja na tleh. Kot vedno ni dobro niti pretiravati. Nikoli stanja ne ocenjujte na podlagi prsti, ki je na vrhu, saj lahko ta deluje suha, medtem ko je globlje še dovolj vlažna. Zapičite tanko palico v prst tako, da se izognete korenini. Pustite jo dve ali tri minute, izvlecite in preverite, ali se je navlažila ali je ostala suha. Idealno zelenjava ne želi, da se njena prst povsem izsuši, vendar voda ne sme niti zastajati. Ko zalivate, pazite, da se ne dotaknete listov. Ko je vroče in vetrovno, boste morda morali zalivati zelo pogosto, tudi dvakrat dnevno. Naj bo to zjutraj ali zvečer, ne pa, ko je vroče, saj takrat voda izpari, preden jo lahko rastlina izkoristi.
Glede na to, kakšne korenine bo razvila rastlina, potrebuje primerno velik in globok lonec. Ta mora poleg tega ostati stabilen, ko zraste in se začne šibiti pod težo plodov. Ne želite, da jo lahko prevrne malo močnejši veter, ki je lahko na balkonu hujši kot pri tleh. Ima pa listnata zelenjava denimo plitvejše korenine. Rukolo pa tudi kakšne redkvice bi lahko (kot nekatere vrste paradižnika) gojili že na okenski polici. Pri solati je vendarle treba paziti, da glave posadite toliko narazen, da se lahko razrastejo.
Nepričakovane vrste
Medtem ko najpogosteje ljudje na balkonu (poleg zelišč) gojijo paradižnik, rukolo ali papriko pa marsikdo ne ve, da je mogoče posaditi še marsikaj drugega: kumare, brokoli, cvetačo, jajčevec, rdečo peso, redkvice, kolerabo, korenje, česen, čebulo, krompir, bučke ... Res praktično vse. Urbano vrtnarjenje upravičeno postaja vse bolj priljubljeno.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV