Čeprav na prvi pogled morda ne bi rekli, je repa sorodnica zelja. Uživamo jo predvsem od julija do septembra, kislo repo pa celo vse leto. Danes gojimo več vrst repe, in sicer v dveh oblikovanih skupinah – lahko je podolgovate ali okrogle obliki, po barvi pa je bela, rumena ali svetlo rjava. 

Najpogostejši vrsti, ki se znajdeta na naših vrtovih, predvsem pa na naših krožnikih, sta poletna in strniščna repa, ki imata prijeten ostro sladkast okus in značilno vlaknasto meso. 

Repa vsebuje veliko balastnih snovi in beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, natrija, kalija, fosforja, ne primanjkuje pa niti železa in vitaminov B1, B2 in vitamina C. Hkrati je bogat vir antioksidantov, ki naj bi zavirali procese staranja in preprečevali nekatere kronične bolezni.

Vsestransko uporabno živilo, ki ne sme manjkati na krožniku

Sveže plodove lahko pripravimo na številne načine. Sveže mlade repice lahko jemo surove tako kot redkvice, saj imajo zelo blag in prijeten okus. Mlado celo repo lahko skuhamo v pari ali jo glaziramo, s čimer poudarimo njen sladkasti okus. Ko je starejša, naredimo iz nje pire ali jo uporabimo v juhah in enolončnicah, ki jih postrežemo kot glavno jed. 

Večje plodove lahko izdolbemo in nadevamo in tako pripravimo prilogo, ki je ne le okusna, ampak tudi zelo privlačnega videza, odlično pa se prilega k divji perutnini, purici in mastnemu mesu. V avstrijskih tirolskih Alpah pozimi repo naribajo, začinijo z remuladno omako in postrežejo kot zimsko solato. Izbor solat iz repe ni skromen, saj jo lahko kombiniramo z različno zelenjavo. Čeprav je običajno na mizah v glavnem pozimi, je repa jed, ki nas lahko razveseljuje skozi vse leto. 

Zgodnje sorte jemo v istem času kot redkvice, listno zelenino režemo od pomladi do jeseni in se čez zimo gostimo s podzemnim repnim zakladom. Ker repa ni le belo-rožnata in zeleno-bela, ampak tudi povsem bela, rumena ali v celoti rdeča in še kakšnih barv, si z nekoliko raziskovanja pri nakupu semen z različnimi sortami ustvarimo raznovrstno repno vesolje, ki nam je v veselje v vseh letnih časih. Za prehrano so odlični mladi spomladanski poganjki, vključno s popki in cvetovi, ki so prezimili v zemlji. Obstajajo pa tudi sorte, ki jih gojimo izključno za pridelavo mladih poganjkov, in solatna repa za rezanje mladih listov, ki jih uporabljamo za solate.

Kisanje repe

Poleg zelja je repa v zimskih mesecih najbolj priljubljena povrtnina in jo največkrat pripravljajo kot kislo. Kupiti jo je mogoče skoraj v vsaki trgovini, vendar je najboljša tista, ki jo kupimo pri kmetu ali na trgu, direktno iz lesene kadi, ali pa tista, ki jo vzgajamo sami. Najbolj priljubljena je kisla repa, toda kako to priljubljeno živilo skisati? Preprosto.

Repo lahko kisamo kar v steklenih kozarcih. To naredimo tako, da jih napolnimo z naribanim zeljem ali repo. Dodamo sol, in sicer 1–2 % soli glede na količino repe, po želji pa tudi nekaj zrn popra, janeža ali lovorjevega lista. Vso zmes dobro potlačimo. Vode ne dodajamo! Kozarce na rahlo zapremo in postavimo na temno mesto. Tako omogočimo, da vedno prihaja do izmenjave plinov. Po nekaj dneh pa kozarec tesno privijmo. Čez tri do štiri tedne se že lahko sladkate z domačo kislo repo.

Bolj poznana pa je klasična metoda kisanja repe. V ta namen jo narežemo, naribamo ali celo naložimo v lesene ali plastične posode. Izmenično polagamo plast repe in soli. Soli naj bo od 1 do 2 %. Vse skupaj zelo dobro potlačimo, tako da se na površini pojavi voda. Nato vse skupaj dobro obtežimo z lesom ali kamenjem. Po nekaj tednih bomo lahko uživali kislo zelje ali repo. Najpogostejše napake pri kisanju so preveč soli, repa, ki je pogosto žilasta, trda, in prisotnost kisika (omogoči rast kvasovk in plesni), ki povzroči rdečkasto in sivkasto obarvanje repe.

V branje priporočamo še: