Imate svoj srečni kotiček, ki vas napaja s pozitivno energijo in zadovoljstvom? Za veliko ljudi je to vrt, kjer gojijo zelenjavo ali zgolj okrasne rože. Tudi moj oče se, odkar se je upokojil, vsako dopoldne z veseljem odpravi obdelovat tistih nekaj kvadratnih metrov zemlje in se pozno popoldne vrača utrujen, z zemljo za nohti, a z nasmehom na ustih. Med vikendi se mu pridruži še mama in nato vsa srečna doma občudujeta pridelke in uživata zelenjavo, ki sta jo pridelala z lastnimi rokami. Toda obstaja še en razlog, zakaj ju delo z zemljo tako osrečuje. Skrivnost leži v sami zemlji.

V zdravi organski prsti se namreč nahajajo mikrobi, ki imajo na naše možgane podoben učinek kot nekateri antidepresivi. Gre za nepatogen mikroorganizem z znanstvenim imenom Mycobacterium vaccae. S kopanjem, sajenjem, na sploh igranjem z zemljo, pridemo v stik s temi mikrobi, ki nas dejansko naredijo bolj srečne. Mikrobi v prsti imajo namreč podobne učinke na nevrone v možganih kot antidepresivi, vendar ne povzročajo odvisnosti. Največji učinek imajo, ko jih vdihavamo, vnašamo z dotikanjem zemlje, ali ko pridejo v krvni obtok preko majhnih ranic na koži.

Ti "srečni" mikrobi povzročijo, da se v našem telesu dvigne raven citokinov, ter posledično poveča proizvodnja serotonina oziroma "hormona sreče", ki igra glavno kemično vlogo pri občutenju sreče. Ko ga je v telesu dovolj, smo srečni, dobro razpoloženi, bolj sproščeni, se bolje počutimo in tudi bolje spimo. Če ga je v možganih premalo, pa se naše razpoloženje hitro poslabša. Pomanjkanje "hormona sreče" povezujejo tudi z nastankom depresije, tesnobe, obsesivno kompulzivne motnje in celo bipolarne motnje.

Glede učinkov tega mikroba je bilo in še poteka več raziskav. Študija na rakavih bolnikih, ki so jih izpostavili temu mikrobu, je pokazala, da so se pri njih zmanjšali stres, slabost in bolečine, posledično pa povečala kakovost življenja. 

Znanstveniki so prav tako testirali učinke teh mikrobov na podganah tako, da so jih vanje vbrizgali, ali pa so jih podgane zaužile. Raziskava je pokazala, da so se pri podganah izboljšale kognitivne sposobnosti in koncentracija, ravni stresa pa so se zmanjšale. Učinki zaužitih mikrobov so delovali kar tri tedne. 

Raziskave kažejo tudi, da bi antidepresivni mikrobi v zemlji lahko celo pomagali pri izboljšanju kognitivnih funkcij pri ljudeh, Chronovi bolezni in celo pri revmatoidnem artritisu. 

Zdaj tudi bolje razumem, zakaj starša pri vrtnarjenju le redko uporabljata rokavice. Dotikanje zemlje je zanje dejansko pravi balzam. Tudi tisti, ki nimamo vrtička, lahko dobrobit tega koristnega mikroba "poberemo" med nabiranjem gob v gozdu, če se po travniku sprehodimo bosi ali morda presadimo kakšno lončnico na svojem balkonu. 

viri:

Raziskava o učinkih mikrobov Mycobacterium vaccae iz leta 2007: Identification of an immune-responsive mesolimbocortical serotonergic system: potential role in regulation of emotional behavior

Članek v Discover Magazine: Is Dirt the New Prozac?