Pomlad je tako rekoč pred vrati in zaradi izjemno toplih temperatur v zadnjih dneh se je marsikdo že lotil spomladanskih opravil na vrtu. Zemljo je treba pripraviti na sajenje, si narediti načrt zasaditve in nenazadnje poskrbeti tudi za zaščito naših rastlin. Vreme bo namreč v prihodnjih tednih in mesecih še zelo nestabilno in hitro lahko izniči ves naš trud. 

Tega se še kako dobro zaveda priljubljeni napovedovalec vremena Robert Erjavec, ki je tudi sam strasten vrtičkar in že pridno pripravlja svoje gredice. A kot pravi, ni med tistimi, ki hitijo s sajenjem in setvijo. 

"Čeprav nisem mojster, opažam, da pri vrtnarjenju zadnja leta več težav povzročajo dokaj suhe in tople zime. Zemlja se hitro segreje in vegetacija prehiteva za nekaj tednov. Tudi letos februarja v drugi polovici beležimo temperaturne rekorde in malo me skrbi, saj je pretoplo, kmalu pa bo tudi presuho. Marsikdo se namreč hitro loti negovanja svojega vrta, a se lahko zgodi vremenski preobrat, saj smo dežela pod Alpami in nas lahko že na začetku pomladi doseže hladen zrak oziroma pozeba," pravi Robert. 

Zaščita pred pozebo

Spomladi so za naše kraje značilne hitre vremenske spremembe. V zadnjih letih je kmete in vrtičkarje pozeba prizadela že večkrat. Lanska aprilska pozeba je bila denimo že četrta v zadnjih petih letih in tudi najhujša doslej. 

Ta vremenska nevšečnost se pojavi, ko začne ob jasnem vremenu temperatura po sončnem zahodu naglo padati. Ker se zrak s sevanjem ohlaja od tal navzgor, najnižje temperature beležimo nekaj centimetrov nad tlemi. Mrzel zrak je težji od toplejšega, zato se začne pomikati v najnižje dele dolin in kotlin, v tako imenovane pozebne lege. Nevarnost pozebe je sicer manjša na pobočjih in v bolj prevetrenih legah, je pojasnil vremenski prognostik Rok Nosan.

Svoje rastline na vrtovih lahko pred morebitno pozebo zaščitimo z raznimi zastirkami in folijo. Tako namerava svoje pridelke zaščititi tudi Erjavec. "Pri sadnem drevju in trti sem ob morebitni pozebi nemočen, čeprav določene rastline zaščitim s kopreno – ampak tudi tukaj gre za igro ur, stopinj oziroma že močnega jutranjega sonca," dodaja.

Sicer pa obstajajo še druge vrste zaščite pred pozebo. Najučinkovitejša je zagotovo oroševanje. Pri tej vrsti zaščite se s pomočjo namakalnega sistema na rastlinah ustvari ledeni oklep. Zaradi negativne temperature zraka voda zmrzuje in se nalaga na vse dele rastlin. Pri zmrzovanju vode se sprošča toplota, ki nekoliko greje cvetove in okoliški zrak ter tako temperaturo vseskozi ohranja blizu nič stopinj Celzija. Seveda je zaščita pred pozebo z oroševanjem zelo draga rešitev, je pa zelo učinkovita.

Zanimiv način zaščite pred pozebo je tudi kurjenje v nasadih, ki ga pogosto uporabljajo v vinogradih. Pri tej tehniki okoli nasada in na nekaterih mestih v njem naredijo manjša kurišča, ki ozračje nekoliko ogrejejo. S kurjenjem pri tleh se na majhnem območju ustvari temperaturni obrat, ki preprečuje, da bi toplota uhajala v višje plasti ozračja. Toda takšen način zaščite pred pozebo je primeren predvsem v brezvetrju. Že manjša gibanja v ozračju lahko namreč izničijo ustvarjeno temperaturno inverzijo.

Zaščita pred točo in neurji

"Po neurju s točo za vsaj sedem milijonov evrov škode", "Le nekaj minut je bilo potrebnih, da se škoda šteje v milijonih", "Neurja vinogradnikom uničila do 50 odstotkov letošnjega pridelka". To je le nekaj naslovov novic, ki smo jih prebirali v lanskem letu. V zadnjih letih so neurja kmetom in vrtičkarjem povzročila precej škode in nevšečnosti. 

"Nevarnost pojava toče v Sloveniji je velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na ozemlju, velikem okoli 1 km2, se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat; take, ki prizadenejo ozemlje v velikosti nekaj km2, nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa enkrat vsakih nekaj let," so zapisali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

O pojavu toče govorimo, ko na tla padejo ledena zrna, ki imajo premer večji od pol centimetra – manjša ledena zrna predstavljajo sodro. Toča se v naših krajih najpogosteje pojavlja od maja do avgusta, jeseni in zgodaj spomladi je precej manj pogosta, v zimskem času pa je pojav toče redek. Takšen redek pojav smo zabeležili lani, ko je ob Obali toča klestila v začetku decembra.

Kako sploh nastane toča? "Za nastanek toče mora biti v ozračju izpolnjenih kar nekaj pogojev, prvi je nestabilnost ozračja. O nestabilnem ozračju govorimo, ko temperatura v ozračju z višino pada hitreje kot 10 stopinj Celzija na kilometer," je pred časom pojasnil vremenski prognostik Aleš Satler. Večina vode v nevihtnih oblakih ima negativno temperaturo. Nekaj od tega je ledu, preostali del je v tekoči obliki, ampak večina vodnih kapljic je podhlajena oziroma ima negativno temperaturo. Takšne kapljice med potovanjem po oblaku primrzujejo na ledene kristalčke in na ta način zrna toče rastejo, dokler ne postanejo dovolj velika, da padejo iz oblaka. Velika zrna toče padajo hitreje proti tlom in se kljub visokim temperaturam ne stalijo, predvsem v kmetijstvu pa povzročijo veliko škode.

Pred točo lahko svojo zelenjavo še najbolje zaščitimo z rastlinjaki. Škoda na vrtninah pa je odvisna predvsem od velikosti ledenih zrn. 

Proti toči so učinkovite tudi zaščitne mreže proti toči, Vendar so te po navadi smiselne predvsem v trajnih nasadih, denimo sadovnjakih. Večji del na novo zasajenih sadovnjakov sicer že ima tudi postavljeno mrežo. Z mrežo lahko zaščitite tudi svoj vrtiček, pri tem pa morate paziti predvsem na to, da zgradite močno nosilno konstrukcijo ter da rastline ne bodo preveč zasenčene.

Svoje kmetijske pridelke lahko tudi finančno zavarujete pred posledicami škode zaradi toče in pridobite nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije. 

Vendar pa ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, pač pa pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine – pred temi pa svoje pridelke nekoliko težje zaščitimo. In če je točo teoretično možno preprečiti, pa ni možno preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki lahko povzročijo ogromno škodo.

A tudi če rastlin ne zaščitimo pred točo, lahko marsikatero zelenjavnico po neurju rešimo, če hitro ukrepamo. Več o tem v spodnjem članku: 

Svoje zelenjavnice lahko zaščitite tudi z dobro zasnovo vrta, tako da okoli šibkih vrtnin zasadite močne rastline, ki omilijo moč vetra in jim nudijo zaščito. 

Zaščita pred sušo

Erjavec pravi, da ga bolj kot toča skrbi suša. "Letošnji razvoj vremena – čeprav verjamem, da marsikomu ustrezajo visoke temperature – mi ne vliva dobrega občutka. Ne želim biti pesimist, ampak prevroče je za ta čas. Moramo se zavedati, da bo po pomladi padavin še manj in te so v zadnjih letih bolj monsunske oblike, saj v kratkem času, in še to le na določenem koncu, pade veliko dežja. Ob suhi površinski zemlji ta voda hitro odteče drugam in ne poskrbi za normalno namakanje zemlje, ki ga rastline potrebujejo," pravi priljubljeni televizijski vremenar in ljubiteljski vrtičkar.

Pred sušo lahko svoj vrtiček zaščitimo z rednim zalivanjem. V poletnih sušnih dneh lahko iz zemlje izhlapi tudi več kot šest litrov vode na kvadratni meter na dan. Za vzdrževanje rastlin in njihovo normalno rast pa jih je treba zalivati le z nujno količino vode – nikar jih ne zalivajmo "na zalogo". Sicer pa vrt zalivamo v zgodnjih jutranjih ali večernih urah, ko se tla in rastline ohladijo. 

Tla lahko pred pretiranim izhlapevanjem zaščitimo tudi z zastirko. Ta naj bo iz naravnih materialov, denimo pokošene trave, odpadlega listja, slame ali lubja. Z zastirko pri tleh zadržujemo vlago in konstantno temperaturo tal, hkrati pa ob poletnih nalivih preprečimo tudi zbitost tal ter spiranje tal na pobočjih. 

Erjavec svojega vrtička ne zaliva z vodo iz vodovodnega sistema, pač pa ima na vrtu vodni zbiralnik za deževnico. Slabost tega načina zbiranja vode je, da lahko v sušnih obdobjih vode zmanjka. "Tako pač je, narava nam postreže ali pa odvzame. Tega se moramo zavedati in jo spoštovati. Sam pri vrtnarjenju ne uporabljam nobenih kemičnih pripomočkov za zaščito rastlin. Kar da, da," nam je še zaupal Erjavec.