V lonec lahko posadite skoraj vsako zelišče. A če jih nameravate več posaditi v enega, morate biti previdni, da kombinirate takšna, ki imajo podobne zahteve. Skupaj denimo ne moreta rasti rožmarin in peteršilj, saj slednji potrebuje več vode kot tudi sence. Lahko pa skupaj rastejo materina dušica, origano in žajbelj. Če še nimate dovolj izkušenj z zelišči, je varneje vsako vrsto posaditi v svoj lonec. Najprej jih dodobra spoznajte in nato boste sami vedeli, kaj lahko posadite skupaj.  

Večina zelišč sicer lahko uspeva tudi v precej majhnih loncih, a v tem primeru morate zanje res pravilno skrbeti. Nimate manevrskega prostora za napake. Ker imajo manj prsti, morate biti pazljivi, da jih ne zalivate niti preveč niti premalo. Vedno najprej preverite, ali je prst že suha ali še vlažna. Pravzaprav to naredite, preden zalijete katero koli rastlino. Nobene ni pametno zalivati kar na pamet. 

Nekatera zelišča imajo rada precej vode – v to skupino sodijo peteršilj, drobnjak, majaron in meta. Pri naslednji skupini zelišč pa je pomembno, da najprej počakate, da je prst res suha, in jih šele nato zalijete.  Sem spadajo bazilika, timijan, rožmarin, žajbelj in origano. 

Kadar so zelišča bolj izpostavljena soncu in vetru, sicer običajno potrebujejo več vode. Ob vročem poletju jih bo morda treba zalivati vsak dan. Če imate možnost zelišča umakniti stran z vetra ali prepiha, pa to vsekakor naredite. Zalivanje je treba vedno prilagoditi dejanskim potrebam. Poleg tega nikoli ne uporabljajte vode, ki ste jo ravno natočili iz pipe. Voda za zalivanje naj bo postana. Navadite se zalivati zjutraj ali zvečer oziroma, ko sonce ni močno. 

Večina zelišč potrebuje od štiri do šest ur neposredne sončne svetlobe dnevno. A ko je sonce najmočnejše (še posebno poleti), jih je velikokrat bolje umakniti v senco. Opazujte jih in preverite, ali se bolje počutijo, če jih umikate. Nekatera zelišča imajo sicer rada veliko sonca – v tej skupini so bazilika, rožmarin, žajbelj, origano, koper in timijan. Druga zelišča potrebujejo več sence, denimo peteršilj, melisa, meta, drobnjak, meta in koriander. 

Zelišča se bolj razrastejo, če liste in vejice pogosteje trgate oziroma obrezujete. Nekatera se, če ne pazite, rada še posebno intenzivno razraščajo, denimo meta in rožmarin. Z obrezovanjem hkrati pospešujete rast in preprečujete, da bi se rastlina razrasla bolj, kot si želite. Slednje pomeni, da je treba zelišča obrezovati tudi, ko jih v določenem trenutku ne potrebujete v kuhinji. V tem primeru jih lahko posušite in shranite v nepredušno zaprti posodi. 

Pri baziliki ali meti liste pobirajte z zgornjega dela rastline. Pri origanu pa lahko vejice odrežete nad najnižjimi listi. Drobnjak lahko odrežete celo praktično tik nad prstjo. To lahko delate kar z navadnimi škarjami. Vsekakor bodite seznanjeni s posebnostmi vsakega zelišča, ki mu nudite dom.

Zelišča lahko zrastejo iz semen, sedaj je idealen čas, da jih posadite. A lažje in hitreje jih je začeti gojiti tako, da kupite sadike. Te pri priči presadite v nov, primernejši lonec in jih postavite na zanje primerno mesto. Prav mogoče je namreč, da do tega trenutka sadika ni vedno živela v idealnih razmerah, še posebno, če ste jo kupili v trgovini z mešanim blagom, kjer ni nujno, da so se vseh njenih potreb povsem zavedali.