Napadi komarjev so pogosti zlasti v naseljih, ki so v bližini vodnih virov in gozdov.

Marko Devetak, strokovnjak ''Kluba Gaia'', kluba, ki s praktičnimi nasveti izobražuje ljubiteljske vrtnarje iz vse Slovenije, opozarja, da je stoječa površinska voda primerno mesto za razvoj komarjevih ličink, zato tam zasledimo največje populacije komarjev.

Glede na to, da se ličinke komarjev razvijajo v stoječi vodi, je potrebno z vrta ali okolice stavb odstraniti različne materiale, ki so potencialna »gojišča« žuželk.

To so predvsem odpadne pnevmatike, plastične folije in vedra za zalivanje rastlin. Zlasti pozorni moramo biti tudi na odprte odtočne kanale, v katerih se poleg komarjev razvijajo tudi druge vrste škodljivih organizmov.

Pogosto se ličinke komarjev razvijajo tudi v podstavkih korit okrasnih rastlin, ki so napolnjena z vodo in so zato tudi primerno žarišče razvoja parazitov. Če imamo na vrtu vodnjak ali bazen, moramo redno vzdrževati čisto vodo, saj se le tako lahko izognemo nočem brez spanja.

Znebimo se vsiljivcev

Pred komarji se lahko zaščitimo z mrežami na oknih, s katerimi onemogočimo prehod škodljivcev v notranjost stavb, ali z izdelki, ki delujejo repelentno na žuželke. Najboljša pa je kombinacija ukrepov, saj komarji prehajajo v notranje prostore še skozi vrata ali druge manjše odprtine.

Škodljivce v stanovanju zatiramo z univerzalnim insekticidom.

Priporočljivo je izbrati takega z dvema insekticidnima snovema, saj nam zagotavlja takojšnji učinek, deluje dotikalno, hkrati pa deluje tudi podaljšano in tako preprečuje komarjem in drugim žuželkam, da se ponovno množično pojavljajo v prostorih.

Na voljo so tudi insekticidi z aromo citronele, ki osveži prostor, hkrati je za aromo značilno tudi, da odvrača žuželke.

Nevarni prenašalci bolezni

Poleg vrst komarjev, ki so značilne za območje srednje Evrope, je predvsem na Primorskem v zadnjih letih prisoten tudi tigrasti komar, za katerega je značilno, da se prehranjuje tudi preko dneva.

Tigrasti komar prihaja iz Azije in je v deželah tropskega pasu poznan kot prenašalec virusnega povzročitelja denge in rumene mrzlice. Posredno komar prenaša tudi glistefilarijo.

Glista napada zlasti notranje organe domačih živali, v tropskih deželah pa je parazit nevaren tudi za ljudi. Za vrsto je značilno, da je zelo agresivna in sposobna hitrega prilagajanja v novem okolju.

Ker je komarje v naravi težko zatirati, entomologi predvidevajo, da se bo azijska vrsta še naprej širila tudi na druga območja Slovenije.