Biooglje ni nikakršna trendovska novost, čeprav se ponaša s predpono bio- in se je o njegovih številnih prednostih pri nas začelo govoriti šele pred kratkim.

Bio- in “običajno” oglje

Biooglje je - enako kot lesno oglje - ogljik v dokaj čisti obliki. Je pa med njima tudi kar nekaj razlik.

Če naštejemo osnovne:

- Biooglje v skladu s sonaravnimi principi pridelamo iz katerekoli suhe, predvsem odpadne bio mase, medtem ko oglje pridelamo izključno iz lesa, običajno zelo kakovostnega;

- Pline, ki nastanejo kot produkt pri pridelavi biooglja, koristno uporabimo kot vir energije (na primer za kuhanje na gorilniku), medtem ko pri pridelavi oglja ni tako;

- Biooglje oziroma ogljik, ki ga sestavlja, vrnemo v prst (sekvestracija ogljika), kjer kot zelo stabilna snov ostane in deluje več 100, celo 1000 let. Običajno oglje, ki ga uporabimo za gorivo, se v procesu gorenja poveže s kisikom v CO2, ki naj bi bil eden od glavnih toplogrednih plinov.

Biooglje prispeva tudi k čistejšemu okolju, in sicer na dva načina: preprečuje izločanje ogljika v ozračje, rastlinam pa omogoča varno shranitev ogljika, ki ga proizvedejo med procesom fotosinteze.

Biooglje bogati zemljo!

V vrtnarstvu in pridelavi zelenjave ima biooglje številne izjemne učinke:

- izjemno poveča količino in kakovost pridelka;
- ohranja vlago in pomaga rastlinam skozi obdobja suše;
- obnavlja izčrpana tla in nevtralizira vpliv kislega dežja.

Prsti dodamo vedno aktivirano biooglje, se pravi oglje, v katerem so se že naselile kolonije mikroorganizmov in gliv, ki bodo obogatile prst.

Da oglje aktiviramo, torej pripravimo za uporabo, ga pomešamo s kuhinjskimi odpadki, listjem, vejicami, gnojem itd. in počakamo, da kompost dozori.

Piroliza - segrevanje brez kisika

Biooglje se pridobiva iz katere koli suhe bio mase – na primer vejic, lupin orehov ali arašidov ipd. v postopku pirolize. Piroliza je proces, pri katerem v okolju brez kisika segrevamo bio maso pri visoki temperaturi (500 do 700 °C).

Dva v enem - kuhalniki na biooglje

Kuhalniki na piroliz so kuhalniki, v katerih s procesom pirolize pridobivamo biooglje, pline, ki se ob tem sproščajo, pa uporabljamo za gorenje oziroma kuhanje. Sprva so bili takšni kuhalniki namenjeni prebivalcem nerazvitega sveta, ker se iz njih ne kadi, ni saj ne izločajo CO2.

Smrtnost zaradi bolezni, ki jih povzroča dim z domačih ognjišč, je v nerazvitem svetu zelo visoka (okrog 2 mio na leto). Žrtve so predvsem matere in otroci, ki živijo in delajo v zakajenih prostorih.

Kuhalniki za biooglje prebivalcem nerazvitega sveta poleg bolj zdravega bivanjskega okolja prinašajo še dve prednosti: delujejo na katero koli suho bio maso (posušen živalski gnoj, kosti, lupine, stebla …), kar je velika prednost, saj je dostop do lesa za nekatere zelo težak ali celo nemogoč. Hkrati pa si lahko z njimi sami pridelajo biooglje, s pomočjo katerega na svojih vrtovih in njivah pridelajo več ali pa ga prodajo.

V razvitem svetu so kuhalniki za biooglje pomožni, vrtni in počitniški kuhalniki in nepogrešljiv del opreme za izredne razmere, prav tako pa so vir biooglja za vrtove.