Prof. dr. Katarino Čufar z Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani smo povprašali o prednostih in slabostih lesa kot naravne surovine.

Les je obnovljiv material. Je naraven in topel ter deluje pomirjujoče. Les ima ob razmeroma nizki gostoti dokaj visoko trdnost. Je dober izolator. Za predelavo lesa ne rabimo veliko energije, zato z izdelki iz lesa ne obremenjujemo okolja. Kadar za gradnjo uporabimo les, okolje manj obremenjujemo kot pri uporabi drugih materialov.

Zaradi katerih slabosti se ljudje največkrat ne odločimo za les?

Les je higroskopen, oddaja in sprejema vodo (zračno vlago) ter se zaradi tega krči in nabreka. Ker je naraven, je biološko razgradljiv, kar pomeni da ga lahko razkrajajo določene glive in insekti.
Les moramo uporabljati z občutkom in na tak način, da njegove slabosti ne pridejo do izraza. Raba lesa od nas zahteva posluh za naravo.

Ali obstajajo kakšne zmote o lesu, na katere bi nas radi posebej opozorili?

V Evropi uporabljamo približno 350 domačih in uvoženih lesnih vrst. Lastnosti njihovega lesa so zelo različne, zato je težko govoriti o lesu na splošno. Na splošno velja, da slabosti lesa pridejo do izraza, če ga uporabljamo tam, kjer je izpostavljen spremenljivi vlagi in kjer so razmere ugodne za razvoj gliv in insektov, ki les razkrajajo.

Zakaj bi nam še posebej priporočili, da se pri gradnji raje odločimo za les kot za druge materiale?

Kot že omenjeno, ker je les naraven in ker omogoča visoko kvaliteto bivanja, ter seveda zato ker je gradnja z lesom prijazna do okolja.

Katere vrste lesa so pri nas še posebej kakovostne in katerih je največ?

Pri nas je največ lesa smreke in bukve. Ti dve vrsti sta pri nas približno enako pogosti in skupaj predstavljata dve tretjini lesne zaloge v Sloveniji. Bukovino v Evropi uporabljamo za 250 različnih izdelkov in polizdelkov. Bukovino uporabljamo takrat, kadar potrebujemo trden in trd les višje gostote. Posebej primerna je za furnir, vezane plošče in da se jo lepo kriviti. Bukovina ni naravno trajna in nezaščitena ni primerna za zunanje uporabe.

Tudi uporaba smrekovega lesa je zelo raznolika. Smrekovina ima nižjo gostoto ter je bolj mehka in nekoliko manj trdna kot bukovina. Smrekovina je zelo pomembna lesna vrsta za gradnjo. Iz smrekovine so ostrešja, notranje konstrukcije, napušči, obloge, okna, pohištvo, podi itd. Tudi smrekovina ni naravno trajna, zato se dobro obdrži v konstrukcijah, kjer je zavarovana pred zamakanjem in drugimi škodljivimi vplivi.

Kadar v Sloveniji potrebujemo trajen les višje gostote in trdnosti navadno uporabimo les hrasta, natančneje hrastovo jedrovino.

Katere vrste lesa so v Sloveniji najbolj priljubljene?

Les smreke, macesna, jelke, bora, bukve, hrasta, javorja, oreha, češnje…

Kako prepoznati bolan oziroma nezdrav les in se tako izogniti težavam?

Pojma bolan oziroma nezdrav les sploh ni. Tudi splošnega nasveta kako ravnati z lesom, da ne bomo nikoli razočarani, ne morem dati. Morebitne napake v lesu, ki nas motijo pri uporabi lesa, imajo praviloma pomembno vlogo za preživetje drevesa. Tak primer so grče, ki predstavljajo ostanke vej. Drevo brez vej ne bi moglo preživeti, v lesni tehnologiji pa grče štejemo za »napake«. Tudi to, da je les biološko razgradljiv, ni nujno slabo. Samo pomislite koliko težav imamo z izdelki iz materialov, ki niso razgradljivi.