
Med prva zemeljska dela vsekakor spada izkop sadilne jame, ki naj bo široka približno 0,6 - 0,8 m, v globino pa naj meri cca. 0,4 m.
To opravilo je najbolje opraviti nekoliko pred sajenjem, vsekakor je dobro, da to postorimo vsaj nekaj tednov prej.

Pripravimo si ves potreben material
Že ob nakupu sadike je potrebno pomisliti tudi na vrvico za privezovanje, sadjarsko gnojilo, dolgodelujoče organsko gnojilo, mrežo proti voluharju in zajcem, ne pozabimo tudi na univerzalno vrtno zemljo.
Da se bodo korenine dobro razraščale sadiki nekoliko prikrajšamo konce močnejših korenin in jo za nekaj minut pomočimo v raztopino vode in naravnega vitaminskega kompleksa. Te raztopine ne zavržemo, ampak jo uporabimo za zalivanje sadike ob končanem sajenju.
Pričnemo s sajenjem
Na dno sadilne jame najprej damo obrnjeno travno rušo, ki smo jo ločili že ob izkopu, dodamo tudi nekaj zemlje na katero potresemo sadjarsko gnojilo, ki služi založnemu gnojenju. To gnojilo naj vsebuje več fosforja in kalija, slednji je še posebno pomembno za dober in kvaliteten pridelek.
Ker sadjarsko gnojilo v globje plasti prehaja zelo počasi je ključno dodajanje ob sajenju oziroma ob pripravi nasada. Pri tem je potrebno paziti, da gnojilo ne pride neposredno na korenine, temveč v njihovo okolico, zato ga prekrijemo še z nekaj zemlje.
Mreža proti voluharjem
Za tem v sadilno jamo umestimo še mrežo proti voluharju, skozi katero zabijemo kol, ki naj ne bo manjši od 2 m. V mrežo poleg boljše vrtne zemlje dodamo tudi nekaj univerzalne vrtne zemlje, ki služi boljšemu vraščanju sadike.
Sadiko sadimo tako visoko, da bo po končanem sajenju dvignjena toliko, da bo cepljeno mesto vsaj 10 cm nad nivojem zemlje. Pri zasipavanju sadiko rahlo stresamo, da se zemlja bolje razporedi med korenine.
Mrežo v zgornjem delu stisnemo in jo pokrijemo z zemljo, pri tem pazimo, da je ne »zategnemo« preveč saj bi se ob rasti sadike le ta zarila vanjo. Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet dodamo ob zunanjem robu sadilne jame in ga ne mešamo s sadjarskim gnojilom, v sadilno jamo dodamo še preostalo zemljo in jo na koncu še rahlo potlačimo.

Na koncu sadiko rahlo privežemo h kolu in po potrebi zalijemo z raztopino v kateri smo pred sajenjem namakali korenine, če nastopi daljše jesensko sušno obdobje, zalivanje ponovimo.
Zaščitna ograja
Najboljša zaščita pred divjadjo je visoka ograja, ki seveda predstavlja velik strošek. Pred srnjadjo in jelenjadjo je to najboljša zaščita, za zajca pa zadostuje že mreža, koruznica ali plastičnimi materiali s katermi zaščitimo deblo.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV