Pogovarjali smo se s Kristijanom Zverom iz Čikečke vasi v Prekmurju, ki že vrsto let gradi hiše iz slame in ilovice ter raziskuje naravne načine gradnje.

Vi ste šli po sledeh prednikov in metodo ter gradnjo hiš iz naravnih materialov privzeli v sodobni čas? Tudi sami živite v hiši iz ilovice in slame. Kaj ste pri tem odkrili?

Predniki in zgodovina so edini merodajen dokaz za obstojnost naravnih in neprefabriciranih materialov. Laboratoriji in ustanove dokažejo tisto, kar njim ustreza, zgodovine pa ne moreš preslepiti.

Moje osebno doživetje je bilo malodane šokantno. Kup ilovice – blata, ki sem se mu nekoč ogibal, ker so bili starši jezni, če sem se umazal, ga čistil s čevljev in športne opreme – sem transformiral v sodobno, zdravo in varno hišo.

Ali je ''naravna gradnja'' primerna za vsakogar? Ali pa je zaradi takega doma treba vzpostaviti nov odnos do okolja?

Naravna gradnja – in tu mislim na vse vrste neprefabriciranih naravnih materialov – je edina primerna za bivanje človeka. Seveda mora bivajoči sprejeti to hišo tudi kot varno, za to pa so potrebni premiki v zavesti, kajti če odločitev ne prihaja iz notranjosti človeka, ampak zaradi trendov in mode, bo kaj hitro podlegel "prišepetovalcem", ki ga bodo vrgli iz ravnotežja, to pa zna biti boleče.

Torej, takšna gradnja zahteva odraslega, zavestnega človeka. Ko naredite premike v sebi, se odnos do okolja tudi spremeni.

Kaj so temeljne prednosti tovrstne gradnje?

10-krat manjši ekološki odtis, socialna gradnja, druženje, zdrava hiša, cenovno ne odstopa od klasičnih gradenj, prebijanje psiholoških mej, ki si jih postavljamo, vrhunska izolativnost, majhni stroški vzdrževanja ...

Na kaj pa je treba posebej paziti?

Največjo težavo predstavlja vlaga, zato mora biti slama suha zbalirana in pravilno skladiščena. Volumen za skladiščenje je zelo velik. Če je ilovica manj kakovostna, zahteva veliko časa za pripravo. Z naravno gradnjo se moraš prilagajati vremenu, torej pozimi počivamo, ker ne dodajamo dodatkov proti zmrzovanju.

Koliko ljudi se je v Sloveniji že odločilo za vaš način gradnje?

Vedno več. Ko sem pred leti začel, smo bili trije, štirje, sedaj pa v Sloveniji stoji že 10 in več objektov, v naslednjih letih pa se obeta pravi bum, kajti med ostalim smo izobrazili veliko samograditeljev, ki si bodo v kratkem sami postavili svoj dom. Pa tudi našemu podjetju se obeta veliko dela.

S čim so najbolj in s čim najmanj zadovoljni?

Nezadovoljstva praktično ni. Priznam pa, da sem že malo naveličan razlagati ljudem, ki so malo v oblakih, da to ni nič cenejša gradnja kot ostali načini (v samogradnji je tudi gradnja z opeko ali siporeksom cenejša) ali da jim miši ne bodo pojedle hiše; še boljši so pa tisti "padalci", ki pridejo z idejo, da se bodo naučili naravne gradnje, pa jim nikakor ne gre nič od rok ...

Nismo vsi za vse, ampak naučil sem se, da že pri prvem razgovoru vprašam, kakšna so njegova oziroma njena znanja, da ga oziroma jo lahko umestim v ekipo in da je vse skupaj varno. Vsi so dobrodošli. Najbolj pa sem zadovoljen z dejstvom, da je vse, kar razlagam, pišem, predavam in gradim plod moje lastne izkušnje.

Koliko je to razširjeno v tujini?

V zahodni Evropi gradijo velika nakupovalna središča, šole, vrtce, stanovanjske hiše z balami slame. Podjetja so vložila milijone evrov in funtov v raziskave, pišejo se doktorati in diplomske naloge, tudi z našim mentorstvom. Hiše se gradijo v urbanih naseljih in na podeželju.

Vas zanima, kako je videti slovenska hobitska hiška?

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na