Avgusta pripravimo shrambo in primerno embalažo za sadje, saj že pobiramo zgodnje sorte sadja. Pri obiranju sadja za shranjevanje v domačih kleteh ali priročnih skladiščih je potrebno določiti optimalni čas obiranja. Na razpolago imamo več metod, vendar se najpogosteje odločamo za najenostavnejšo, med katere zagotovo sodi opazovanje razvoja ploda.

Pri opazovanju plodov v sadovnjaku smo pozorni na barvo pečk, velikost in barvo ploda. Če je barva pečk rjava, plodovi primerno veliki, osnovna barva kožice pa se je spremenila v sortno značilno barvo, je čas obiranja tu. Zrelost pridelka vsekakor naznanja tudi sortno značilen okus.

Optimalen čas obiranja lahko določimo tudi z optično napravo, ki ji pravimo refraktometer. V kolikor smo praktične narave in prisegamo na inovativne rešitve, lahko zrelost plodov določimo tudi z jodovico.

Ne pozabimo na sajenje jagod

V vročih poletnih dneh nas čaka sajenje jagod. Optimalnega termina ni preprosto določiti, saj na sajenje vpliva veliko dejavnikov. Ravno od sajenja pa je odvisna bodoča rast rastlin, količina in kakovost pridelka. 

Pridelek lahko pričakujemo prihodnjo pomlad, če posadimo zmrznjene sadike nižjih kakovostnih razredov pa od sredine junija do sredine julija. Če pa želimo jesenske jagode, konec avgusta ali septembra sadimo zmrznjene sadike višjih kakovostnih razredov. Lahko se odločimo tudi za zelene sadike, vzgojene doma iz živic, ki jih sadimo od sredine do konca avgusta.

Upoštevati moramo tudi klimo pridelovalnega območja. V hribovitih, hladnejših krajih rastline prej zaključijo rast, zato moramo saditi bolj zgodaj kot v predelih, kjer je rast dolga. Jagode so namreč zimzelene rastline in na področjih, kjer temperatura ne pade pod 5 Cº, rastejo neprekinjeno.

Tudi bujnost sorte pogojuje čas sajenja – bujnejše sorte sadimo nekoliko pozneje kot šibkejše. Poleg zunanjih dejavnikov, je pomembna tudi sortna lastnost. Sorte jagod glede na čas zorenja delimo na enkrat in večkrat rodne.

Enkrat rodne sorte razdelimo še na zgodnje, srednje pozne in pozne. Obdobja zorenja posameznih sort se med seboj zelo prepletajo, še posebno, če nasade prekrivamo s prekrivnimi tkaninami, ali jih gojimo v rastlinjakih. V skoraj tristo letih so požlahtnili na stotine sort.

Ker se sorte jagod zelo hitro menjujejo, težko sledimo novostim.