Arheološka najdba na Krojaški ulici 6 in 8 v Ljubljani predstavlja pomembno novost, saj do sedaj na območju med Grajskim gričem in reko Ljubljanico še ni bilo odkritih sledov »pred – urbane« faze srednjeveške poselitve. Predvsem presenečajo ostanki lesene arhitekture, ki segajo v 10. in 11. stoletje, torej v same zametke srednjeveške Ljubljane.

Bi nam v zvezi z najdiščem lahko zaupali kakšno posebno zanimivost?

Pri arheoloških raziskavah je bilo odkritih veliko polizdelkov iz usnja, ki kažejo na možnost, da je bila v lesenem objektu poleg bivalnega prostora, urejena tudi usnjarska oziroma morda celo čevljarsko-krojaška delavnica.

Med najdbami so izredno dobro ohranjeni leseni elementi - stojke, tramovi in skrbno obdelane deske – na osnovi katerih bo mogoče pripraviti dokaj zanesljivo rekonstrukcijo objekta, ki je na tem mestu stal pred mnogimi stoletji.

Posebne težave so vezane predvsem na dejstvo, da so se izkopavanja izvajala med gradbenimi deli. Že zaradi omejenega prostora (lokacija se nahaja sredi strnjenega naselja) je zato velikokrat prišlo do logističnih težav. Na drugi strani pa so posebne razmere nastale tudi zato, ker so gradbeni ukrepi za statično sanacijo obstoječih objektov, s katerimi se zagotavlja varnost na gradbišču, seveda vedno na prvem mestu.

Ali nam lahko na kratko razložite, kako je bilo videti življenje v Ljubljani v pred urbani fazi srednjeveške poselitve?

Življenje na območju današnje Ljubljane je bilo od 9. do 11. stoletja omejeno na eno ali dve manjši poselitveni jedri, ki sta se nahajali na desnem bregu Ljubljanice, neposredno pod grajskim gričem. Prebivalci so se preživljali z lovom, ribolovom in preprostim poljedelstvom.

Naselbinski ostanki iz tega obdobja v Ljubljani, vse do odkritja na Krojaški ulici, niso bili dokumentirani. Najdbe so zato zelo pomembne, saj iz njih lahko sklepamo, da so staroslovenci živeli v preprostih lesenih hišah, ki so stale na lesenih kolih (pilotih) tik ob reki, s katero so bili v tem času očitno tesno povezani.

Katero najdišče je pred tem veljalo za najpomembnejše v Ljubljani?

Materialno kulturo staroslovenskega obdobja smo poznali predvsem iz grobov. Grobišče, v katerem so bili odkriti tudi grobovi iz 10. in 11. stoletja, se razprostira okoli Šempetrske cerkve. Vse do zadnjih odkritij na Krojaški ulici pa naselbinski ostanki iz tega obdobja v Ljubljani niso bili poznani.

Kakšne vrste interdisciplinarnih analiz bodo mogoče na podlagi najdenega?

Največ pričakujemo od dendrokronološke obdelave lesenih ostankov (kronološka lestvica vzorcev lesa), katere podatki nam bodo omogočali primerljivost odkritih ostankov s sorodnimi najdišči, dobili pa bomo tudi širši vpogled v življenjsko okolje naših prednamcev. Ne samo o njihovi materialni in bivalni kulturi, temveč tudi, kdaj in kako so živeli, kakšno rastlinje jih je obdajalo, kakšen les so uporabljali za gradnjo bivališč itd.

Si je mogoče kaj od omenjenega že ogledati?

Informacije o samem najdišču, okoliščinah najdb in nekatere predmete si bo mogoče že v začetku prihodnjega leta (predvidoma od 18. januarja naprej) ogledati v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana. V okviru predstavitve najdb bo na 8. februar, ko bomo vrata muzeja na Prešernov dan odprli brezplačno, organizirano tudi vodstvo z arheologom Martinom Horvatom.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na