Zbiranje deževnice

Deževnico, ki velja za mehko vodo, pogosto zbiramo v sodih. Sod naj ima pipo in pokrov, ki vodo varuje pred insekti in odpadki ter prepreči okužbo.

Lahko je plastičen ali kovinski, vsekakor pa naj bo čim večji (200 l), da se ob večjem nalivu dežja (predvsem poletne nevihte) nabere čim več vode.

Za večji vrt (do 100 m2) namreč potrebujemo za enkratno zalivanje tudi do 100 l vode. Priporočljivo je, da v sod predhodno zmešamo tudi naravno tekoče organsko gnojilo, obogateno z vitamini, ki ga v juliju dodajamo vrtninam vsaj enkrat tedensko.

Zalivalke so za manjše vrtove

Zalivalke so zelo praktične za zalivanje manjših površin (do 40 m2). Ker je izbira med njimi velika (od tri in pet do deset litrov), si izberimo takšno, da jo tudi polno še lahko nosimo. Pri izbiri zalivalk namenimo nekaj pozornosti tudi nastavku ali roži, iz katere priteče voda.

Roža, ki ima drobne luknjice, je primerna predvsem za zalivanje posejanih površin in sejancev, saj razprši manjše kapljice po površini in ne poškoduje rastlin, roža z večjimi luknjicami pa pride prav takrat, ko so rastline (vrtnine, okrasne rastline ...) že dovolj velike, da prenesejo tudi večje kapljice.

Če se ne moremo odločiti med plastično in kovinsko zalivalko, izberimo slednjo, saj je trpežnejša, poleg tega pa kovinska roža curek razprši drobneje.

Cevi so praktične, a ne najboljša izbira

Najmanj dela z zalivanjem bomo imeli z vrtnimi cevmi. Na žalost pa imajo te tudi pomanjkljivosti. Voda je namreč ponavadi pretrda in premrzla za rastline, ki se ves dan grejejo na soncu.

Z zalivanjem tako rastline izpostavimo stresu, saj s tako vodo ustvarimo prevelika temperaturna nihanja.

Rastline zato pogosto dobijo rdeče robove, ožige in plutavost. Da bi se temu izognili, vodo prej natočimo v zalivalke ali kopalne kadi, kjer se čez dan ogreje. Cev naj bo dovolj dolga, da z njo dosežemo vse dele vrta.

Kdaj ima rastlina dovolj vode?

Potrebe različnih vrst se razlikujejo, vedno pa velja pravilo, da smo takrat, ko smo 1 m2 površine zalili z 10 l vode, zemlji vodo dodali do 10 cm globoko, če isto površino zalijemo z 20 l vode smo omočili 20 cm tal, če pa zalijemo z 30 l pa smo tla zalili 30 cm globoko.

Tako bo v povprečju za 60 cm dolgo, 20 cm visoko in 15 cm široko klasično korito, v katerem rastejo dve do tri balkonske rastline (bršljanke, pelargonije, fuksije, surfinije) za enkratno zalivanje zadostovalo približno 1,5 l vode.

Ker korenine sledijo vodi v globino, je priporočljivo rastline zalivati obilneje in redkeje, v sušnem obdobju pa zalivanja ne smemo izpustiti tudi, če so nas presenetile poletne nevihte in plohe.

V sušnem času zahtevajo večja sadna drevesa od 20 do 50 l vode na dan, manjša drevesa od 10 do 30 l, večje grmovnice in vrtnine od 4 do 10 l na sadiko, majhne vrtnine od 3 do 12 l na m2, trave pa do 10 l na m2.

Količina vode je odvisna tudi od vetra - stalni vetrič izsušuje zemljo. Temnejša barva prsti zahteva več vode kot svetla, ki toploto odbija, ravna greda pa potrebuje manj vode kot nagnjena.