Ne čakajmo na pomlad

Koristne snovi, ki jih bomo dodali z jesenskim organskim gnojenjem v hladnem obdobju leta mirujejo, zato nam ni potrebno skrbeti, da bi se hranila (predvsem dušik) čez zimo spirala, svetuje Davor Špehar, strokovnjak Kluba Gaia.

Če z gnojenjem čakamo na pomlad, se lahko zgodi, da gnojilo v presuhih dnevih ne razpade pravočasno, če pa so dnevi preveč mokri, moramo na gnojenje čakati preveč časa, saj bi z obdelavo vrtnih tal na vrtu povzročili preveč škode.

Pred nakupom preverimo deklaracijo

Ko se znajdemo med trgovskimi policami, ki se šibijo pod težo različnih gnojil, je prvo pravilo, da preverimo navodila in deklaracijo na embalaži izdelkov. V ponudbi najprej pogledamo, ali so gnojila organskega izvora.

Našli bomo lahko gnojila na osnovi kokošjega gnoja, mešanice kravjega, ovčjega in konjskega gnoja, micelija posebnih drobnoživk (kvasovk), kompostirane organske mase, izvlečka morskih alg ...

Zelo pomemben je delež suhe in organske snovi

Pri izbiri gnojila se ustavimo tudi pri deležu suhe snovi, ki je eden od najbolj odločilnih dejavnikov pri izboru. Izražen je v odstotkih in predstavlja seštevek organskih in rudninskih snovi brez vode. Gnojila z večjim deležem suhe snovi so bogatejša z organsko snovjo in hranili, zato je tudi poraba gnojila manjša. Tako se vedno prepričajmo, da kupujemo gnojilo, ki namesto 'vode oziroma vlage' vsebuje večji delež suhe snovi.

Če v navodilih ni zaslediti podatkov o suhi snovi, smo pozorni na delež organske snovi – več je je, bolje je.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na