Pojav peg na vašem ribezu je lahko posledica bolezni črnega ribeza: ribezove rje. Ker ta uniči velik del listov, ti pa so pravzaprav tovarna hrane za rastlino, oboleli ribez vse slabše raste in iz leta v leto slabše tudi rodi.

Eno leto na boru, drugo na ribezu

Ribezova rja je dvodomna, del življenja preživi na boru, del pa na ribezu. Veter spore, spravljene v rumenih tvorbah na spodnji strani listov, zanese na zeleni bor. Zanj je bolezen še bolj nevarna in mu naslednjo pomlad lahko na skorji pusti ožige ali rakaste ranice, bor lahko celo propade. Zato ribez sadimo samo tam, kjer zelenega bora ni v bližini.

Poleg tega ribez pred in po obiranju škropimo z naravnim sredstvom na osnovi njivske preslice, s čimer rastlino preventivno ščitimo pred ribezovo rjo. Tak način varstva ohranjamo vse do konca vegetacije, tako tudi v poletnem času vsakih deset dni in po vsakem dežju škropimo s tem pripravkom.

Pege lahko povzročajo tudi škodljivci

Če se pričnejo na listih fižola pojavljati srebrno svetlikajoče se pegice ali pike, ki postopoma prekrijejo celotno površino, listi kmalu ovenejo, se posušijo in odpadejo, lahko posumimo na napad pršic.

Te spadajo med najbolj nevarne škodljivce, ki se v toplem in suhem vremenu izredno hitro razmnožujejo. Ker so škodljivke tako majhne, da jih s prostim očesom ne opazimo, je nevarnost prerazmnožitve v prihajajočih vročih in suhih poletnih dneh še večja.

V boj s pršicami

Za opazovanje pršic uporabimo povečevalno steklo in rastline pregledujemo v opoldanskem času, ko je toplo in so škodljivke najbolj aktivne (se premikajo). Napadene rastline prepoznamo tako, da na listih zaznamo polno belih pikic, nastalih zaradi vbodov. Medtem ko so listi videti 'marmorirani', pa žile ostanejo najdlje zelene. Šele pozneje se listi sušijo in odpadejo.

Za zmanjšanje pojava pršice redno odstranjujemo plevele na vrtu in v njegovi okolici. Populacijo pršic omejimo z uporabo pripravka na osnovi kalijevih soli, ki nima karence ali čakalne dobe.