Kako začeti, kaj upoštevati?

Marsikdaj je lažje oblikovati umetni tekoči vodni vir kot pa oskrbovati naravnega. Podnebje v Sloveniji je namreč precej raznoliko, tako imamo lahko cele mesece sušo, nato pa obdobja, ko kar ne neha deževati. Temu se prilagaja tudi višina naravnih vodotokov.

Področje, kjer se količina vode kar naprej spreminja, je težko lepo zasaditi. Le redke rastline prenašajo izmenjavanje sušnega obdobja z dnevi, ko jih voda popolnoma prekrije.

Računati pa je potrebno še z veliko močjo deroče vode, ki rastline s plitvimi koreninami dobesedno odnese s seboj.

Zato je v večini primerov najbolje, da obrežje vodotoka zasadimo le do tam, kamor voda ne seže niti v najdaljšem deževnem obdobju, področja v neposredni bližini vode pa prepustimo naravnemu rastju (kot so repuh, jelše, vrbe …), ki se z izjemno globokimi in močnimi koreninami trdno upira rušilnemu toku.

Za izvajanje kakršnih koli gradbenih del ob naravnem viru vode pa potrebujemo soglasje državnih institucij, ki se ukvarjajo z nadzorom tekočih voda na območju Slovenije.

Do naravnega videza potočka

Če želimo v vrtu oblikovati potoček kar se da naravnega videza, bodimo pozorni na nekatere temeljne zakonitosti. Voda na primer nikoli ne teče po vrhu hriba, temveč navzdol, ali pa po dolini, pri tem pa si vrezuje pot v zemljišče.

Na vedno sončni površini, ki je dvignjena nad okolico, bo kakršen koli vir vode videti precej nenaravno.

Pri oblikovanju slapu ali brzic je potrebno izbrati zadostne višinske razlike. Mogočen slap je na majhnem naklonu videti kot tujek, zato pri majhni višinski razliki raje izberemo več manjših brzic. Izvir vode naj bo logično postavljen.

Potok se nikoli ne začne ali konča kar nekje sredi travnika. Lahko pa izvira izpod gomile kamnov, nameščene ob vznožju hriba …

Slapovi, ki povezujejo stoječo vodo

Tekočo vodo lahko v vrtu oblikujemo tudi tako, da z njo med seboj povežemo dva ali več ribnikov. Ti naj bodo na različnih nivojih, na najnižji točki pa naj bo vedno večji ribnik, iz katerega črpamo vodo. Oblika vodnega vira je lahko pravilna ali pa posnema naravo.

Ko kopljemo jamo za ribnike, prihranimo izkopani material, saj lahko iz njega izgradimo vzpetine, s katere se bodo spuščali slapovi ali brzice. Velikost teh naj bo sorazmerna z ribnikom, najbolj priporočljivo pa je izbrati manjše, da ne bodo motili vodnih rastlin.

Namesto tega pa lahko poiščemo že narejen model za slapove. Največkrat je sestavljen iz umetnega materiala ter ima vgrajen priključek za cevi, ki jih nato le povežemo z vodno črpalko.

Z namestitvijo praviloma ne bomo imeli večjih težav, problem je le v tem, da so modeli primerni za manjše vrtove in da je na voljo le malo različnih velikosti in oblik.

V nekoliko večjem vrtu se bomo tako potrebovali nekoliko več iznajdljivosti.

Dela se lotimo tako, da pričnemo na dnu. Najprej zgradimo največji ribnik, ki ga namestimo ob naravnem ali umetno narejenem pobočju. Če za izdelavo uporabljamo folijo, majhen del prihranimo še za oblikovanje majhnega plitvega bazenčka, ki bo deloval kot lovilec slapu.

Pazimo, da se folije, ki jih uporabimo za gradnjo najvišjega bazenčka, struge za tekočo vodo in najnižjega ribnika lepo prekrivajo. Skrijemo jih z oblogo iz skal, kamnov in peska.

Večje skale pritrdimo ali zacementiramo, tudi vse odprtine ali reže med folijo in kamni dobro zatesnimo.

Za oblikovanje žuboreče vode lahko uporabimo tudi opeko, keramične ploščice in celo les, kombiniran s folijo.

Živahen potoček

Za potoček je zelo pomemben pravilni naklon terena. Najprimernejši je eno- do dvoprocentni, saj se pri večjem naklonu voda izgubi med kamenjem.

To lahko deloma preprečimo, če odprtine, kamor bi se lahko voda izgubila, zamašimo z glino ali zabetoniramo.

Nekoliko več dela imamo z gradnjo nizkih, dva do tri centimetre visokih pregrad, ki poskrbijo za pravilni naklon oziroma povzročijo majhne brzice. Tudi tu lahko za gradnjo uporabimo folijo, glino ali beton.

Vodno strugo zmeraj zelo natančno načrtujemo in jo prilagodimo obliki terena. Če je le mogoče, predvidimo zavoje, zožitve in razširitve, slap in tolmune. Vse zamaskiramo s kamenjem in ob breg posadimo rastline.