13-letni Aiden Dwyer pripoveduje, kako se je nekega dne sprehajal po gozdu in se oziral proti vrhovom dreves. In utrnila se je misel, da drevesa težijo k višku, da bi ujela čim več sonca.
Zamisel je prenesel v vsakdanje življenje in pripravil koncept novega nameščanja in razporejanja sončnih kolektorjev. Kot liste jih je prilepil na konce drevesu podobne razvejanje strukture.

Matematični izračuni so pokazali, da takšna namestitev in razvejana razporeditev pomeni tudi od 20-30 odstotkov bolj učinkovito pridobivanje sončne energije.
Poleg tega se na majhne površine, ki so nagnjene v različne smeri, veliko manj nabira prah, umazanija in sneg. Ker spominjajo na drevesa, so že na prvi pogled veliko prijaznejši do človekovega očesa.
Aiden Dwyer, 13-letni deček iz New Yorka, je zadnje tedne deležen precej strokovne in medijske pozornosti.
V American Museum of Natural History so ga označili za enega najbolj obetavnih mladih naravoslovcev.
Komentarji (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV