Kar nekaj desetletij, če ne stoletij, smo bili navdušeni nad možnostmi oblikovanja in obdelave, ki jih ponujajo opeke, zidaki, beton in drugi umetno izdelani materiali. A v zadnjem času se situacija spreminja, saj se vse več okoljsko zavednih ljudi, tudi arhitektov, znova zaveda prednosti, predvsem občutka pristnosti, ki ga ponuja naravni kamen.

Med tistimi, ki v surovosti in mogočnosti skalnih balvanov nikoli niso videli grožnje in ovire, ampak prej dobrodošlo naravno danost, je tudi lastnica letos zgrajene vile na arhipelagu San Juan, slikovitem in precej divjem otočju na severozahodu ZDA v zvezni državi Washington. Pri iskanju arhitektov, ki bi znali njeno ljubezen do kamnov vključiti v njeno bivališče, je na koncu našla arhitekte iz biroja Olson Kundig, ki so razumeli njene želje.

V sodelovanju z naročnico so ročno, strojno in celo s pomočjo dinamita razbijali in kopali skupino velikanskih balvanov, dokler ni med kamenjem nastalo dovolj prostora za hišo. Betonski zidovi in velikanske steklene površine dopolnjujejo kamnite stene in ustvarjajo bivališče, ki se z nekaterih zornih kotov kjub velikosti skoraj povsem skrije v okoliško naravo.

Grobost in milina, ki ju združuje naravni kamen, določata tudi notranjost hiše. Notranje kamnite stene niso ometane in tako razkrivajo neenakomerno kamnito površino, oba kamina sta izklesana v kamen, prav tako tudi kopalna kad.

Rustikalnost naravnega kamna dopolnjuje neobdelan les, iz katerega so izdelani regali za shranjevanje in stena, ki zakriva pogled na shrambo.

Da pa skalni dom vendarle ni prav nič podoben gorskemu brlogu, poskrbi kombinacija elegantnega stilnega pohištva in dodatkov, ki bi jim prej kot v hiši sredi narave prisodili mesto v meščanskem stanovanju.