Po do sedaj znanih ugotovitvah življenje na površju rdečega planeta zaradi ultravijolične radiacije in energijskih delcev, ki bombardirajo površje planeta, ni možno. A domneve, da so zaznane jame, ki se nahajajo na obrobju starodavnega vulkana Arsia Mons, morda ohranile primitivne oblike življenja, so vse glasnejše.

Jame naj bi bile po mnenju znanstvenikov globoke med 80 in 130 metri. Infrardeči posnetek, ki zaznava toploto, naj bi nakazoval, da odprtina prodira globoko pod Marsovo površje in spominja na okno podzemne jame.

Znanstveniki tudi domnevajo, da so temne votline povezane s podornimi jamami, nastalimi v toku lave, podobne kraterjem v obliki sklede na Havajskih vulkanih.

Nekaj podobnega imamo tudi pri nas v kraškem svetu, kjer se zaradi erozije in denudacije podirajo stropi jam in nastajajo zelo podobne odprtine v tleh.

V nadaljnjih raziskavah nenavadnih jam na Marsu pa so se pojavila tudi predvidevanja, da bi lahko jame oziroma tuneli pod površjem v bodoče služile tudi kot zatočišča astronavtov v okviru odprav, saj bi tudi njih ščitile pred radiacijo na površini.