Saco do Mamangua oziroma Zaliv Mamangua jugovzgodno od Rio de Janeira pravzaprav ni zaliv, ampak tropski morski fjord, ki se zajeda kar osem kilometrov v notranjost brazilske pokrajine.

Zaradi ohranjanja narave je vožnja ladjam in motornim čolnom po njem prepovedana, čudoviti, z mangrovami poraščeni bregovi pa so dostopni samo s čolnom na vesla ali jadrnico.

Zamisel mladega para iz Sao Paula se je pravzaprav začela precej skromno, saj sta si sprva zaželela postaviti le uto, v katero bi čez teden spravila malo jadrnico, na kateri preživljata konce tedna. Projekt sta zaupala arhitektoma Gabrielu Grinspumu in Mariani Simas in skupaj so prišli na brilijantno idejo – postaviti nekakšno hišico na pomolu, ki bi čez teden nudila zavetje jadrnici, ob koncu tedna pa lastnikoma.

Glavni vodili pri gradnji sta bili tesno povezani s posebnostmi lokacije in funkcije – na eni strani je morala hišica stati tik ob vodi, da je vanjo brez težav mogoče spraviti jadrnico, na drugi pa je bilo pri gradnji potrebno paziti, da so bili posegi v pragozdno rastje, ki se bohoti tik nad vodno gladino, čim manjše.

Arhitekta sta zato ustvarila zgradbo, sestavljeno iz dveh ločenih, a povezanih volumnov. Prvi je zidana hiša, kubus, prekrit z apneno fasado in tako imenovanimi »muxarabi« okni, ki omogočajo senčenje in stalno zračenje. Drugi del hiše je postavljen na kovinskem ogrodju in oblečen v vnaprej izdelane lesene plošče.

Les ima vodilno vlogo tudi v notranjosti hiše, saj minimalistično zasnovanemu interierju daje toplino in domačnost. Kadar ni v uporabi, je hišica zahvaljujoč lesenim drsnim vratom in stenam popolnoma zaprta, ob prihodu lastnikov pa se spremeni v zadržano, a udobno bivališče za romantične konce tedna.