Trend

Kdo je moški, ki provocira Ameriko?

S.B.

04. 05. 2011 11.29

Poljski kipar je namenil desetletja svojega življenja klesanju ene same skale. V prispevku predstavljamo nastajanje Crazy Horsa, največjega spomenika na svetu, ki nastaja v spomin in čast indijanskim plemenom iz Severne Amerike. Preberite!

Verjetno so redki, ki si ne bi znali pred oči priklicati podobe štirih ameriških predsednikov - Georga Washingtona, Thomasa Jeffersona, Theodora Roosevelta in Abrahama Lincolna - izklesane v goro Rushmore (Južna Dakota). Kamnite podobe so nastale med 1934 in 1939 in predstavljajo enega pomembnejših simbolov iz zgodovine ZDA.

Veliko manj pa je znana zgodba o nastajanju monumentalnega simbola Indijancev iz Severne Amerike. Leta 1948 so se poglavarji indijanskih plemen domenili, da bodo spomin na svojo preteklost počastili s podobo junaka po imenu Crazy Horse oziroma Nori konj (1844-1870). Ta je med Indijanci znan po svojih junaštvih, pa tudi po oboroženemu uporu proti ameriški oblasti in njenemu krutemu ravnanju s staroselci.

Na zemlji, ki jo številna plemena pojmujejo za sveto, so izbrali goro Thunderhead (Black Hills, Južna Dakota). Poglavar plemena Lakota Henry Standing Bear in kipar Korczak Ziolkowski sta 3. junija 1948 začela z gradnjo spomenika Crazy Horse, ki je od gore Rushmore oddaljen le okoli 30 kilometrov.

Poljski kipar Korczak Ziolkowski, ki je sodeloval že pri klesanju ameriških predsednikov, se je preselil pod vznožje gore in začel z delom. To ga je prevzelo do te mere, da mu je posvetil vse življenje. In ne le to, k delu je pritegnil ženo in vseh svojih deset otrok, ki tudi po njegovi smrti (1982) nadaljujejo začeti projekt.

Po mnogih desetletjih vloženega dela je že lepo vidna glava indijanskega junaka. Nakazana pa je tudi roka, usmerjena naprej. V kamnito glavo indijanskega junaka Crazy Horsa bi bilo mogoče spraviti glave vseh štirih ameriških predsednikov. Kar dokazuje, da gre za megalomanski projekt.

Ker delo poteka izjemno počasi, je ameriška oblast spominskemu parku že dvakrat ponudila sredstva, s katerimi bi bilo mogoče projekt dokončati. A so do sedaj vsakršno pomoč zavrnili, ker vztrajajo na tem, da naj bo celoten projekt financiran neposredno s strani ljudi – z nakupom vstopnice, z obiskom kulturnega središča in z donacijami.

Nekateri v projektu vidijo popolno norost, drugi ga vidijo kot uresničitev sna zatiranih Indijancev. Čeprav projekt klesanja teče že (pre)dolgih šestdeset let, pri tem ne gre spregledati, da se je v tem času pod vznožjem gore razvilo kulturno središče Indijancev iz Severne Amerike.

Na več kot 3.700 kvadratnih metrih je obiskovalcem na voljo muzej, posvečen zgodovini indijanskih plemen, staroselci v kompleksu prodajajo ročno izdelane predmete. Pod vznožjem spomenika Crazy Horse se odvijajo predavanja, srečanja in konference o zgodovini in aktualnem življenju prvih prebivalcev te velike dežele.