Naročniki, japonska družina Oh, so se na priznanega arhitekta Yasuhira Yamashita obrnili s skorajda nemogočimi zahtevami: postavitev prostorne družinske hiše na majcenem, neravnem zemljišču nepravilnih, klinastih oblik, tesno stisnjenim med visoke večstanovanjske zgradbe.

Poleg hiše za tri generacije – v njej namreč živi kar šest ljudi: gospod Oh z družino, njegova sestra ter njuni starši – je moral ostati prostor še za vsaj eno parkirno mesto, bližina prometne ulice in obstoječih stanovanjskih zgradb pa naj ne bi ogrožala zasebnosti stanovalcev.

Yasuhiro Yamashita je s svojim projektom, ki v celoti zadovoljuje vse želje naročnikov, še enkrat pokazal, da njegova iznajdljivost na področju gradnje malih domov že meji na genialnost. Pa tudi to, da majhnost in zahtevnost zemljišča ali stanovanja ne smeta biti razlog za neudobno, utesnjeno bivanje.

Čeprav v Tokiu in drugih japonskih mestih najdemo nepregledno množico različnih slogov, hiša Oh izrazito izstopa iz svoje okolice. Prvič že zaradi barve fasade – namesto v tradicionalno belo je arhitekt hišo ovil v mat črno zunanjo prevleko.

Zaradi nenavadnega terena je pritličje hiše z vhodom postavljeno 1,5 metra pod nivo bližnje ulice in okoliških stavb, kar na ravnini ulice zagotavlja prostor za avtomobil. Zasebno parkirno mesto je arhitekt postavil na jekleno mrežo, na kateri »lebdi« avtomobil.

Od vhoda v pritličju na najožjem delu stavbe rama stopnic vodi nadstropje višje, v glavni bivalni prostor s kuhinjo in jedilnico ter dvema spalnicama in kopalnico v ozadju hiše. Še nadstropje više, v loftu, je dodatni prostor namenjen spanju.

Oprema hiše je sodobna – po japonsko kakovostna, a nikakor ne bahava. Tla in pohištveni elementi iz masivnega lesa dopolnjujejo bele stene. Zaradi nepravilnih oblik hiše in kar se da velikega izkoristka prostora je vse pohištvo izdelano po meri, najbolj pa izstopa »lebdeča« jedilna miza, vpeta v steno in strop jedilnice.

Pomembna zahteva naročnikov je bila ohranjanje zasebnosti, kar pri hiši, stisnjeni med ulico in druge hiše, nikakor ni enostavno, še posebej, če se ne želimo odpovedati okenskim površinam, ki v bivalne prostore vnašajo še kako dragoceno dnevno svetlobo.

Yamashita poudarja, da je bila razporeditev oken ena izmed najpomembnejših in najzahtevnejših nalog pri tem projektu: »Čeprav smo upoštevali željo naročnikov, da ne želijo, da bi nepovabljeni pogledi od zunaj motili življenje v njihovem domu, smo okna vseeno naredili kot se je le dalo velika.«