Argentinski umetnik Leandro Erlich (1973) je znan zlasti po svojih pronicljivih instalacijah: lestev in okno v praznem prostoru, izgubljeni vrt, kadilnica, stopnišče so le nekatere od njegovih umetnin.

Erlich skuša s svojimi deli gledalca presenetiti in spodbuditi k razmislekom o temeljnih načelih fizike. Smeh, izgubljenost v prostoru, presenečenje... so najbolj pogosti odzivi na njegova dela.

V nadaljevanju predstavljamo delo, ki ga je Erlich razstavil v MOMA PS1 (Muzeju moderne umetnosti PS1) v New Yorku. V dvonadstropnem galerijskem prostoru je javnosti predstavil plavalni bazen. Tudi s tem delom je umetnik skušal presenetiti ljudi in jih spodbuditi k razmislekom.

Tisti, ki so do bazena prišli v zgornjem nadstropju, so v vodni gladini uzrli podobe ljudi, ki se sprehajajo po dnu bazena, nekateri stojijo, drugi, sedijo, tretji gledajo proti vrhu.

Tisti, ki so stali ob robu bazena niso vedeli, da je vanj mogoče vstopiti tudi iz pritličja in da v bazenu sploh ni vode. Umetnik je namreč izvedel vizualni trik in čez vso površino bazena napel akrilno krilo, ki je dalo vtis, da je bazen poln vode.

Umetnikovo delo spodbuja razmisleke o človekovi fizični in miselni omejenosti in njegovih možnostih gibanja in delovanja!

Je k razmisleku pritegnil tudi vas?